Kje je največ ateistov

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 2. april 2016 / 10:51

Za nami je velika noč, največji krščanski praznik, nemara tudi največji praznik verujočih na tem svetu. Koliko pa je na planetu takih, ki se izjavljajo za neverujoče, za t. i. ateiste? Izkaže se, da jih ni tako malo …

Ateistična prvakinja Kitajska

Skupni odstotek ateistov na svetu naj bi bil okoli deset odstotkov (Gallup), je pa kar nekaj držav, kjer je ta odstotek bistveno višji. Daleč največ jih je na Kitajskem. Po raziskavi Gallupovega inštituta se med 40 do 49 odstotki Kitajcev izreka za ateiste. Čeprav je Kitajska domovina najstarejšega še uporabnega filozofskega svetovnega nazora – konfucionizma, je skoraj sedem desetletij kulturne revolucije in komunistične doktrine (na oblasti od 1949) religijo potisnilo v drugi plan kitajske družbe. Pričakovali bi, da je na Japonskem, kjer komunizma sploh ni bilo, s to rečjo povsem drugače. Pa ni. Japonska je po odstotku ateistov na drugem mestu na svetu. Tu se za prepričane ateiste izreka od 30 do 39 odstotkov prebivalcev. Osrednja verska izpoved Japoncev je šintoizem, ki je bil v nekaterih obdobjih tudi državna religija. V zadnjih letih število šintoistov upada, enako velja za število budistov. – Kako pa je v tem oziru v Evropi? Največ ateistov v Evropi je na Češkem. Med Čehi so po raziskavi Gallupovega inštituta našteli med 30 do 39 odstotkov ateistov, kar je celo več kot v tradicionalno sekularni Franciji. Veliko število ateistov pripisujejo tako komunizmu v preteklosti kot tudi močnemu nacionalizmu v 19. in 20. stoletju, ki za razliko od sosednje Poljske ni bil vezan na cerkev. V Franciji se za ateiste izjavlja od 20 do 29 odstotkov državljanov. Francija ima dolgo navezavo na ateizem in sekularnost. Francoska revolucija je po letu 1789 katolicizem uradno ukinila kot državno religijo, od leta 1905 pa sta cerkev in država zakonsko ločeni. V Evropi je več držav, kjer je ateistov od 10 do 19 odstotkov. Med temi so Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Madžarska in Islandija. Prav poseben primer v teh rečeh je Norveška. Prvič v njeni zgodovini se je zgodilo, da so raziskave javnega mnenja pokazale, da v državi živi več ljudi, ki ne verjamejo v boga, kot takih, ki verjamejo. V raziskavi podjetja Ipsos, ki je zajela 4000 Norvežanov, so te spraševali, ali verjamejo v boga. Kar 39 odstotkov vprašanih je odgovorilo z 'ne', 37 odstotkov z 'da', 23 odstotkov pa z 'ne vem'. Ko so enako vprašanje postavili leta 1985, je polovica vprašanih odgovorila, da verjame v boga. Zanimivo pa je, da je bil odstotek tistih, ki ne vedo odgovora na to vprašanje, pred 30 leti enak kot danes. Norveška ni edina država, kjer število vernikov pada. Podobno je v Veliki Britaniji. Po podatkih časnika The Independent se v raziskavi, ki jo je naročil britanski parlament, dva od petih Britancev ne identificirata kot vernika. Odstotek Britancev, ki ne sledijo nobeni religiji, je s tretjine leta 1983 lani narasel na skoraj polovico. – Kako pa je pri nas? Tudi v Sloveniji je po podatkih popisov prebivalstva število ateistov naraslo. V popisu leta 1991 se je za 'ateiste' opredelilo le 0,4 odstotka prebivalcev, leta 2002 pa 10,1 odstotka. Po zadnjih dostopnih podatkih Statističnega urada RS se je v naši državi za ateiste izreklo malo manj kot 200 tisoč prebivalcev, več kot 300 tisoč pa jih na vprašanje o veroizpovedi ni želelo odgovoriti. Med verujočimi je največ katoličanov, sledijo tisti, ki se versko ne želijo opredeliti (vendar ne trdijo, da so ateisti), sledijo pripadniki islamske vere, pravoslavci in evangeličani … (Vir: www.siol.net)

Ne za gledališče vojne in politike

Ob svetovnem dnevu gledališča, ki ga zaznamujemo 27. marca (ob njem poteka tudi Teden slovenske drame v Kranju), izide mednarodna poslanica, ki skuša odgovoriti na vprašanje, ali in čemu je gledališče sploh potrebno. Iz nje navajamo izjavo ruskega režiserja Anatolija Vasiljeva (1942): »Samo enega gledališča nam ni treba – gledališča političnih iger, gledališča politične mišelovke, gledališča politikov, gledališča politike. Gledališča vsakodnevnega nasilja – posamičnega in množičnega, gledališča trupel in gledališča krvi na trgih in ulicah, v prestolnicah in na podeželju, med verstvi in med ljudstvi.«

Heteroseksualni moški – ubijalci?

»Vojna je najbolj negativen vidik moške heteroseksualnosti. Če bi bilo več moških homoseksualcev, ne bi bilo vojn, ker homoseksualci nikoli ne bi ubijali drugih moških, medtem ko heteroseksualni moški v tem uživajo. Celo medalje dobijo za to. Ženske se ne spuščajo v vojne in ne ubijajo drugih žensk. Vojne in vojske in jedrsko orožje so v bistvu heteroseksualni hobiji.« Huda izjava. Izreči si jo je drznil Morrissey (1959), ikona britanskega (pop)rocka, eden najbolj cenjenih in vplivnih avtorjev besedil vseh časov.