Vrh z nekdanjo karavlo

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / sobota, 2. april 2016 / 11:11

Pečovnik (1640 m) – Pomladne temperature. Več kot meter snega. Vrh, meni znan le kot kolesarska tura, se je izkazal za čudovito turo s turnimi smučmi.

Ko si po dnevu morskega zraka zaželiš izlet na sneg, po možnosti nekam, kjer sta mir in tišina, začneš razmišljati, kje bi to bilo. In odločitev je bila odlična! Gremo na Pečovnik, vrh nekako na meji med Jezerskim in Tržičem. Preko njega se lahko z ene strani spustimo na drugo stran. Predvidevam, da je bil nekdaj dostop do Pečovnika zaprt, saj je bila pod njegovim vrhom karavla Jugoslovanske ljudske armade.

Zapeljemo se proti Jezerskem. Nadaljujemo mimo Gostilne Kanonir, kakšen kilometer, ko opazimo smerokaz za partizansko bolnišnico Krtina. Zavijemo levo. Peljemo se skozi vas, mimo kamnoloma lehenjaka in prve, dvignjene zapornice. Peljemo se mimo še ene zapornice in parkiramo tam, kjer se pojavi sneg; okoli 500 metrov pred bolnišnico Krtina. Nataknemo si smuči in začnemo z vzponom. Najprej dosežemo partizansko bolnišnico Krtina, ki so jo jeseni 1944 postavili globoko v gozdovih Komatevre. Domobranci so 13. januarja 1945 bolnišnico požgali, enega ranjenca ubili, drugim pa se je uspelo rešiti.

Nadaljujemo po cesti naprej. Cesta se zmerno vzpenja v prijetnih serpentinah in nas pripelje nad travnato pobočje. »Uuuu, tule se bo pa 'fajn' zavijalo!« Sončna sobota je bila neverjetno topla, sneg pa je postajal vse bolj južen. Cesta kmalu zavije v gozd in se še naprej prijetno vzpenja. Po eni uri smo na vrhu obširnih travnikov, kjer na levi zagledamo Lovsko kočo Stanič. Pred njo pa prijetno klopco. »Ooo, tole pa je soba z razgledom,« saj se odpre proti verigi Kamniško-Savinjskih Alp.

Nadaljujemo mimo koče naprej. Lahko se vzpenjamo po cesti ali pa na izrazitem desnem ovinku uberemo bližnjico skozi gozd. Jaz sem nadaljevala kar po cesti in po približno 30 minutah od lovske koče dosegla ruševine karavle nekdanje armade.

Običajna pot, ki sicer ni markirana, poteka mimo ruševin, jaz pa sem tisto sobota nadaljevala kar po sledi turnih smuči, ki jih je naredil domačin. Na vrhu sem se nadihala svežega zraka in naužila vitamina D, nato pa uživaško po travnikih in po cesti odsmučala naprej do Lovske koče Stanič, kjer sem se nagledala še iz »sobe z razgledom«, nato pa odvijugala nazaj do jeklenega konjička.

Za konec naj vam zaupam še dogodivščino z začetka poti. Malce pred odcepom za bolnišnico Krtina zagledam lepe, majhne stopinje, dolžine okoli pet centimetrov. Medvedek?? Sled je bila ravno taka. Pogledam naokoli, če je kje kakšna velika medvedja sled, pa je ni bilo. Ko sem po vrnitvi domov pokazala fotografije, se je večina strinjala, da je bil verjetno mali medvedek, a znanka mi je rekla: »Jelena, kaj pa če je bil jazbec?« Našla sem knjigo, ki jo je izdala Lovska zveza, kjer so opisane stopinje živali, in na koncu zaključila, da je bil očitno jazbec. Recite, kar hočete, ampak ko jih zagledaš, ne boš pomislil na jazbeca, ampak na medvedka.

Nadmorska višina: 1640 m
Višinska razlika: 700 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 1 / 5