Bi bla moja na T'dougo noč

Športna dvorana v Cerkljah na Gorenjskem bo jutri zvečer gostila koncert s plesom z Ansamblom Saša Avsenika oziroma T'dougo noč. Na odru bodo glasbene venčke člani ansambla spletali z Alfijem Nipičem, Slovenskim oktetom, Gregorjem Avsenikom in Gadi.

Med prireditvijo bo pevko Majo poskušal presenetiti z vprašanjem 'Bi bla moja?' vsestranski humorist in povezovalec dogajanja Franci Podbrežnik - Solčavski, bo pa vprašanje obenem rdeča nit T'douge noči 2016. Po koncertnem delu bosta za plesnega poskrbela Ansambel Saša Avsenika in Gadi.

Napovedujejo pestro leto

Člani Ansambla Saša Avsenika – Sašo, Mitja, Jan, Matic, Aleš, Maja in Dejan – napovedujejo pestro leto. Pripravljajo koncert v Cerkljah, novo zgoščenko, razmišljajo pa tudi o zanimivi kolekciji oblačil, za katero so dobili navdih pri mladih ljubiteljih narodno-zabavne glasbe v tujini. Poskušajo ustvariti neke vrste moderni, casual, klon tradicionalne slovenske – moške in ženske – narodne noše, pri čemer naj bi bil njen glavni element ujet predvsem v majicah. Tudi letos bodo 'prevandrali' dobršen del Slovenije, jeseni in spomladi pa jih čaka več nastopov v tujini.

Nikoli ni razmišljal o glasbi kot o poklicu

Pogovarjali smo se s Sašom Avsenikom, za katerega smo že prav vsi slišali, tudi za njegov ansambel, manj pa nas ve, da je bil 24-letni Sašo rojen kot najstarejši od petih otrok. Ima še brata Aleša, pa sestri Natašo in Moniko, najmlajši Primož je še osnovnošolec. Monika sledi glasbenim koreninam, saj začenja s prepevanjem.

Saša je harmonika spremljala od malega, nikoli pa ni razmišljal o glasbi kot o svojem poklicu.

»V Radovljici sem zaključil srednjo turistično šolo in moj cilj ni bil nikoli, da bi bil glasbenik. Predstavljal sem si, da bom delal v hotelu, ker se mi je zdelo, da je glasbena pot pretežka. Da moraš za to pač biti rojen, to mora biti tvoje poslanstvo. Potem smo se po pouku sošolci družili, igrali skladbe, ki so nam bile všeč. Med njimi je bilo veliko rokerskih, pa tudi nekaj narodno-zabavnih. Enkrat nas je slišal oče Gregor, predlagal, naj nekajkrat nastopimo doma, in zadeva se je začela razvijati … In kar naenkrat je hobi prerasel v poklic. Sedaj pa smo že tako daleč, da poskušamo biti kreativni tudi sami, da razvijamo nove skladbe, jih ustvarjamo sami.«

Eni poslušajo glasbo zaradi užitka, drugi zaradi zabave

Potomci slavnih prednikov imajo problem z večnimi primerjavami. Mogoče tega pri Sašu ne občutimo v tolikšni meri. »Zdi se mi, da če imaš slavnega prednika in greš drugo pot, te sprašujejo, zakaj nisi ubral vpeljane, nisi zagrabil, ali ni škoda tradicije … Tako da sem morda sam sebi takoj nastavil past, ko sem obul škornje in oblekel narodno nošo. Ljudje so me avtomatsko začeli primerjati s starim očetom. Ampak jaz ne tekmujem z njim, saj je moj največji vzornik.« V bistvu se mu v svojem delu in ustvarjanju Sašo želi približati, mu slediti in nadgraditi njegovo že začrtano pot.

Ansambel Saša Avsenika veliko nastopa po Sloveniji pa tudi v tujini. »Imamo dve publiki: ena posluša glasbo zaradi užitka, ker jo imajo radi; druga zaradi zabave. V tujini si ne predstavljam, da bi igrali brez narodnih noš, brez harmonike, ker pač zastopamo Slovence in slovensko tradicijo, kulturo. Pri nas – čez poletje, ko je veliko veselic – pa pride do izraza bolj zabavni del. Tudi teksti so lažji, sporočila pesmi niso tako globoka, ritmi in melodika je bolj poenostavljena.« V večini primerov namreč v tujini koncertirajo. Se pa zgodi, zaradi same energije ansambla na odru, da se na koncu publika na koncertih znajde na mizah.

Narodno-zabavna glasba je priljubljena

Če si glasbenik, doma v narodno-zabavnem svetu, Sašo pravi, da je naporno le, če mu res primanjkuje spanca. Spominja se recimo ekstremnega primera, ko so v soboto dopoldne igrali na poroki, popoldne so bili ansambel presenečenja nekje drugje, zvečer so na tretji lokaciji imeli koncert, naslednji dan z nastopom začeli že zjutraj, popoldne je bil pa potem planiran 'špil' na veselici – spet seveda na novi lokaciji. »To pa je pestro ...«

Opaža, da je v zadnjem obdobju število narodno – zabavnih ansamblov naraslo in ugotavlja, da imajo v bistvu srečo, ker je pri nas medij na tem področju močan. »Dosti težje je za druge slovenske glasbenike, ki igrajo pop in rock in se kar na enkrat znajdejo v istem košu s tujimi izvajalci, ko bo nekdo raje poslušal angleški rock oziroma pop kot slovenskega. «

Bi bla moja

Letošnji drugi april je datum, ko bo Ansambel Saša Avsenika predstavil četrto zgoščenko. Prisotni na glasbenem večeru T'douga noč bodo tako slišali nekaj pesmi z nove zgoščenke, ki so jo poimenovali Bi bla moja.

V Avsenikovi družinski skrinji je še kar nekaj skladb Vilka in Slavka Avsenika, ki čakajo na svoj trenutek. Osebno se Sašu zdi škoda, da bi nekatere ugledale luč prehitro, saj so med njimi tudi resnejši napevi in si jih ne predstavlja čisto v narodno-zabavni preobleki. Prej z zborom, orkestrom. Na novi zgoščenki tako najdete Slavkovo pesem Z roko v roki, pa valček Atlantik Pacifik, ki je bil napisan za zdomce v Kanadi. Tudi polka Bi bla moja je nastala v času njegove bolezni. Pri nastajanju zgoščenke pa je ansambel sodeloval z Alfijem Nipičem, Gadi, s Saševim očetom Gregom, Slovenski oktet pa je na željo Saševega starega očeta posnel valček Vsak večer pred polnočjo. Med dvanajstimi polkami in valčki sta na zgoščenki našla svoj prostor tudi polka z latinskoameriškim in valček s pariškim prizvokom.

Enkrat tudi Avstralija

T'douga noč je v bistvu edini tovrstni koncert, ki ga ansambel v celoti organizira sam. Sestavljen bo iz dveh delov: koncertnega in plesnega, kot smo zapisali že na začetku.

Ansambel Saša Avsenika tudi letos ne bo počival. Sašu se zdi, da največ nastopajo na Štajerskem, potem na Gorenjskem, sledi Primorska, še najmanj pa na Dolenjskem. Precej nastopajo za nemško govorečo publiko; dvakrat, trikrat na leto celo na Hrvaškem. Pred časom so gostovali v Kanadi, že dve leti pa planirajo obisk Avstralije, vendar je njihov koledar nastopanj tako poln, da je nimajo kam umestiti. A Sašo ve, da enkrat v prihodnosti pride čas tudi zanjo.