Občinski balkon

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Kranj / petek, 1. april 2016 / 17:15

Imam znanko, ki se je po več letih življenja v enem od kranjskih naseljih odločila, da pomaga pri delu v domači krajevni skupnosti. Bila je prepričana, da bo tudi z njeno pomočjo v kraju hitreje narejeno potrebno križišče, sprehajalna pot in še kakšna stvar, na katero bodo opozarjali mestne svetnike, ti pa mestni svet, župana in za to pristojne občinske službe.

Kot krajevna funkcionarka se je odločila, da pride na sejo mestnega sveta in sliši, kako svetniki vestno odločajo o tem, kaj je dobro za mesto, za vasi, za občanke in občane. Uro ali dve je sedala med poslušalci na balkonu, kjer navadno sedimo novinarji in poslušamo, kaj se dogaja v sejni dvorani, nato pa se je sklonjene glave odpravila proti domov in v nadaljevanju mandata je nisem prav nikoli več videla na seji.

Ko sem jo čez čas srečala in jo pobarala, zakaj nikoli več ne pride, mi je odvrnila, da je politika ne zanima več in da je tisto, kar je poslušala na seji, za njen okus zapravljanje časa, in zaupati odločanje tistim, ki jih je poslušala, je kot zaupati vodenje družinskih poslov otrokom, ki imajo morda dobre ideje, ni pa pomembno toliko, katera je boljša – kot kdo je močnejši in spretnejši, da jo uveljavi.

Od takrat je minilo vsaj tri ali štiri leta, znanke pa sem se znova spomnila na zadnji seji kranjskega mestnega sveta, ko so na balkon za poslušalce prišli krajani Zlatega polja, da bi slišali, kaj bodo o njihovih pomislekih glede gradnje avtobusne postaje rekli svetniki, ki so na januarski seji večinoma podprli odlok o občinskem podrobnem načrtu Avtobusni terminal v Kranju.

Še pred obravnavo te točke so svetniki izglasovali, da je treba govoriti o priporočilu Častnega razsodišča županu, naj razmisli o odstopu. Krajani Zlatega polja so sprva prisluhnili polemiki, hitro pa so ugotovili, da gre zgolj za politično obračunavanje. Nekateri so kmalu odšli, svetniki, ki so s podobnim besednim obračunavanjem vztrajali tudi še pri polemiki o avtobusni postaji, pa so sejo nato zapustili, še preden so bile na vrsti nekatere pomembne točke dnevnega reda. Ali so se za to odločili zgolj zato, ker je seja trajala že debele tri ure in je bila na sporedu nogometna tekma ali zato, ker so s tem županu želeli dokazati, da se z njim ne strinjajo in da jih predlogi občinske uprave in življenje v Kranju ne zanimajo, je težko ugibati. Dejstvo pa je, da bo župan, če bo želel v resnici narediti več za Kranj, moral znova pridobiti zaupanje tistih, ki odločajo o pomembnih načrtih občine. Sicer mu ne bo preostalo drugega, kot da o nasvetu častnega razsodišča vendarle še enkrat premisli.