Zamujeni odskok Smučarske zveze v Planici

Nogomet je šport, v katerem se obračajo največje količine denarja. Zaradi tega je to področje neprestanih škandalov, v zadnjem času celo v vodstvu Mednarodne nogometne federacije (Fifa), z namigovanji, da so nekatere države do organizacije svetovnih nogometnih prvenstev prišle s pomočjo korupcije. Ampak ob vseh teh aferah, ki samo še povečujejo zanimanje za ta šport in posledično prispevajo k obračanju še večjega denarja, je nekaj v Fifi jasno. V tem športu ni niti najmanjšega prostora za rasizem. Zaradi tega pred najpomembnejšimi nogometnimi tekmami v času reklamnega bloka na televizijah gledamo nogometne zvezdnike vseh svetovnih ras, ki nam v svojem jeziku sporočajo: »Ne rasizmu!« Tisti, ki to slučajno spregleda, lahko to sporočilo nato še vseh 90 minut tekme prebira kar na samih stadionih. Nogometaš Mario Balotelli je recimo samo v lanski sezoni dobili okoli 4000 rasističnih groženj in s tem kot tarča rasistov pristal na prvem mestu.

Ob znani kranjski aferi v zvezi z begunskimi otroki, ki so jim profesorji Gimnazije Franceta Prešerna preprečili bivanje v sosednjem dijaškem domu, je Mladinin kolumnist Vlado Miheljak opozoril na to, da se Smučarska zveza Slovenije (SZS) ni hotela opredeliti do nastalega problema na šoli, ki vzgaja tudi njihove tekmovalce. Po poročanju Dnevnika naj bi nestrinjanje z namestitvijo begunskih otrok izrazila dva trenerja Državnega panožnega nordijskega centra v Kranju, osrednja smučarska zveza, kamor sodi tudi ta center, pa je v izjavi za javnost med drugim sporočila: »SZS se do tega problema ne bo opredelila, saj je naše poslanstvo jasno. Skrbeti in vzgajati sedanje in nove šampione v vseh smučarskih panogah. Morda je kdo mnenja, da lahko zaradi izjemnih športnih uspehov, ki jih imamo, rešimo vse težave v državi. A žal ni tako.«

Pred dnevi sem s trenutno najbolj znano Kranjčanko Judito Nahtigal, ravnateljico dijaškega doma, v Ljubljani sodeloval na javnem pogovoru o romanu Maria Vargasa Llose Prikriti junak. V svojem nastopu sem dejal, da bi bil zame v teh časih največji junak Peter Prevc, če bi se v Planici ogradil od početja svojih bivših profesorjev na Gimnaziji Franceta Prešerna. Med publiko je bil tudi Vlado Miheljak, ki mi je povedal, da ima na začetku tega teksta omenjeno kolumno na podobno temo že napisano.

Planica je zdaj srečno za nami. Slovenci smo spet bolj enotni kot kdajkoli prej. Naši orli letijo visoko po zraku in ob njihovih zmagoslavnih trenutkih smo vsaj za trenutek pozabili na vsakodnevne težave, begunce in krizo, v kateri živimo. Za Smučarsko zvezo Slovenije očitno to res ni bil primeren trenutek, da bi ga pokvarili z opozarjanjem na velike probleme sodobnega sveta, med katerimi prednjači rasna nestrpnost. Ob vsem tem nam zato s tega področja ostaja le čudovito dejanje Roberta Kranjca, ki je pred leti posvojil temnopolto deklico in s tem pokazal, da nekateri skakalci le niso tako ravnodušni kot njihova smučarska zveza.