Velika noč po svetu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 26. marec 2016 / 13:19

V naslednjih dneh bo večji del tega sveta v znamenju velike noči, največjega krščanskega praznika. Njegova vsebina je povsod enaka, načini praznovanja pa so močno različni, tudi znotraj »vesoljne« Rimokatoliške cerkve …

Od Anglije do Argentine

Poglejmo najprej po Evropi. V nekaterih deželah na velikonočni večer na vrhovih gričev še vedno zakurijo kres. V ogenj vržejo podobo Juda Iškarjota. S kresovi so pogani praznovali prihod pomladi, v krščanstvu je kresovanje dobilo novo simboliko. – V Angliji veliko noč imenujejo Easter. Praznujejo jo z izmenjavo velikonočnih pirhov in drugih, tudi bolj elegantnih daril. Darujejo vse, od denarja, obleke, čokolade ali skupnih počitnic. Nekateri izdelajo velikonočne košare, vanje položijo narcise in jajčka. Otroci tekmujejo, kdo ima najboljšo košaro, zmagovalec dobi velikonočno jajce. Velikonočni zajček je pomemben del angleške velikonočne tradicije. Trgovinice so polne takšnih in drugačnih zajčkov, ki si jih ljudje podarjajo med sabo. Zajček 'skrije' jajca v hiši, otroci jih na veliko noč zavzeto iščejo. Priljubljena hrana na veliki petek so sladki sadni kruhki s križem po vrhnji skorji. – Francozi ji rečejo Paques. Praznovanja se začne na veliki petek s slovesnim utišanjem zvonov, ki ne zvonijo od velikega petka do velike noči. To je znak žalovanja za križanim Kristusom. Zgodaj na velikonočno jutro otroci odhitijo v vrt, kjer poslušajo donenje zvonov, ta čas pa starši skrijejo čokoladna jajca. – Italijani jo imenujejo La Pasqua. Ta je v Italiji velik praznik, praznujejo ga tudi z agnellino, priljubljeno velikonočno jedjo iz pečene jagnjetine. Otroci se veselijo bogatega velikonočnega kruha, ki je v obliki krone in napolnjen s pisanimi sladkimi velikonočnimi jajčki. – Nemci jo imenujejo Ostern. Šolarji imajo približno tri tedne velikonočnih počitnic. Na veliki petek, veliko soboto in veliko noč ne dela nihče. Mnogi jedo ribe na veliki petek, na večer velike sobote pogosto zakurijo kres, ob katerem se zbere veliko ljudi. Kresovi so simbol konca zime in vseh slabih občutkov. Na velikonočno jutro se družina zbere pri zajtrku. Starši skrijejo velikonočne košare s sladkarijami, pirhi in majhnimi darili. Prijatelji si izmenjajo tradicionalno ročno pobarvana jajca. – Nizozemci jo imenujejo Pasen ali Pasen Zondag. Po vsej državi praznujejo veliko noč kot velik praznik pomladi. Za velikonočno večerjo okrasijo mizo s pobarvanimi jajci in zgodnjim cvetjem. Ena najbolj priljubljenih velikonočnih jedi je sladek kruh, polnjen z rozinami in ribezom. – Švedi jo imenujejo Paskdagen. Jajce, simbol življenja in vstajenja, se pojavlja v vseh velikonočnih jedeh in velikonočnih igrah. V vsakem gospodinjstvu je barvanje in kotaljenje jajc posebna zabava. Za cvetno nedeljo so značilni palmovi listi. Na velikonočni večer zanetijo kres, tradicionalni pa so tudi ognjemeti. – Zdaj pa poglejmo še na južno poloblo, v papeževo domovino Argentino, kjer se ji reče Pascua. Tu se najdaljše in največje praznovanje začne šest tednov pred velikonočnimi prazniki in se imenuje Carnival. Vsaka regija ima svoje posebne praznične običaje. Vse se dogaja v znamenju tradicionalnih oblačil, na voljo je veliko sadja, različnih vrst sira, slaščic, cvetja, poseben sijaj prazničnim ulicam pa dajejo majhne lučke. Po pripovedovanju naj bi bilo najbolj veselo v provinci Salta, kjer ljudje neumorno plešejo in pojejo. V državah Južne Amerike je marec tudi mesec trgatev. V provinci Mendoza se La Fiesta de la Vendimia praznujejo kar tri dni skupaj: blagoslovi se vino, izbrana je nova vinska kraljica, vinarji pa strežejo brezplačno rdeče vino. Veliki finale se zaključi z razkošnim ognjemetom. Praznik naj bi opominjal ljudi, da so njihova življenja odvisna od sonca, dežja in zemlje … (Povzeto po raznih spletnih virih.)

Papež za enotno veliko noč

Ta mesec so minila že tri leta od izvolitve papeža Frančiška. Ta si že ves čas prizadeva, da bi vsi kristjani praznovali veliko noč na isti dan. Pisal je ekumenskemu patriarhu Konstantinopla Bartolomeju I. in moskovskemu patriarhu Kirilu I. Sicer pa je Katoliška cerkev že od papeža Pavla VI. naprej pripravljena na ta korak. Katoliki veliko noč praznujejo na prvo nedeljo po prvi polni luni po 21. marcu, pravoslavna cerkev pa se ravna še po julijanskem koledarju. Ker se ta razlikuje od gregorijanskega, pride pogosto do enotedenskega zamika. Je pa malo čudno (blago rečeno), da je za ene kristjane Jezus vstal na eno nedeljo, za druge pa teden ali še več kasneje. Frančiškov predlog je pozdravil tudi koptski škof Kamal Fahim Awad.

Za svoja prepričanja ne bi umrl

Kristus je za svoje prepričanje umrl na križu. Britanski filozof in matematik Bertrand Russell pa je izjavil: »Za svoja prepričanja ne bi umrl. Kaj pa, če nimam prav?« Hm.