Semena ne smejo biti stara

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 25. marec 2016 / 10:41

»Tako s setvijo kot sajenjem ni treba hiteti in saditi, sejati pred za posamezno rastlino ugodnimi razmerami. To je najpogostejša napaka, ki jo delajo vrtičkarji,« opozarja Robert Golc, kmetijski svetovalec pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, ki doda še veliko koristnih nasvetov na temo zelenjavnega vrta in predvsem setve semen.

Na kaj morajo biti vrtičkarji pozorni pri nakupu semen?

»Pozorni morajo biti predvsem na starost semen. Semena naj ne bodo starejša od treh let, saj z leti kaljivost pada. Priporočam, da se pozanimajo, kdaj je primeren čas za setev določene rastline, saj se velikokrat zgodi, da s setvijo preveč hitijo in sejejo prezgodaj in posledično ne dosežejo želenih rezultatov.«

Katere so bistvene prednosti avtohtonih semen pred tujimi?

»Prednost avtohtonih sort semen pred tujimi je predvsem v tem, da so bolj prilagojene podnebnim in klimatskim razmeram, ki so značilne za naše kraje. Poleg tega, da so v zadnjem obdobju precej priljubljene avtohtone sorte, ne smemo zapirati vrat novostim. Stare avtohtone sorte moramo ohranjati tudi kot pomemben vir raznolikih lastnosti, ki jih žlahtnitelji uporabljajo pri žlahtnjenju novih sort. Žlahtnjenje rastlin poteka že od nekdaj. V zadnjem času klasične metode žlahtnjenja nadomeščajo tudi sodobne biotehnološke metode, ki omogočajo hiter napredek pri razvoju novih sort. Pridelki vodilnih poljščin so se v zadnjih sto letih povečali za petkrat, nove sorte pa so k temu prispevale vsaj 50-odstotni delež. Živimo v času, ko je vsaj v razvitih državah hrane več kot dovolj, ko na trgovskih policah, lastnih vrtovih ali v cvetličarnah vsako leto zagledamo številne nove sorte, ki so rezultat žlahtnjenja rastlin. Svet bi bil brez kakovostnih sodobnih sort neprepoznaven, prehranili bi vsaj nekaj milijard ljudi manj, tako da je delo žlahtniteljev izredno pomembno za zagotavljanje prehranske varnosti sodobnega sveta. Torej pridelujmo avtohtone in novejše sorte v vrtovih v sožitju.«

Na kaj moramo paziti pri sejanju semen? Kako globoko v zemljo sejemo?

»Večje je seme, globlje ga sejemo in obratno: manjše je seme, plitveje ga sejemo. Tako bomo seme fižola, graha, soje in podobnih velikosti sejali globlje kot pa seme solatnic ter plitveje kot gomolje krompirja.

Seme korenčka sejemo, ko imajo tla nad 7 stopinj Celzija, na globino od enega do dva centimetra. Dober vznik zagotovimo z rednim zalivanjem ali zastiranjem tal, s čimer zmanjšamo izgubo vlage iz tal. Optimalne temperature med rastjo so med 16 in 20 stopinj Celzija. Čebula najbolje uspeva pri temperaturi med 13 in 24 stopinj Celzija, v začetku rasti pa potrebuje nižje temperature. Ustrezajo ji rodovitna, dobro odcedna in srednje rahla tla. Čebule ne sadimo v sveže pognojena tla, ker za dobro rast potrebuje nizko vsebnost dušika. Sejemo jo zgodaj spomladi, od marca naprej pa vse do maja, v plitve jarke, ki so med seboj oddaljeni 30 centimetrov, med posameznim semenom pa naj bo pet centimetrov prostora. Če pa bomo čebulo redčili, sejemo seme dva centimetra narazen.

Od marca do junija je čas tudi za sajenje graha. Ta ne prenaša mraza, godijo mu rodovitna, vlažna, vendar dobro odcedna tla. Ko ima zemlja nekje 10 stopinj Celzija, ga sejemo na prostem, pri nižjih temperaturah počasneje kali. Semena posejemo tri centimetre globoko. Primeren čas setve špinače je v aprilu. Sejemo jo na stalno mesto, dva centimetra globoko v vrste, ki so narazen od 20 do 25 centimetrov. Rdeča pesa pa najbolje uspeva pri temperaturi 16 stopinj Celzija. Sejemo jo maja, lahko pa tudi junija, temperatura tal mora biti vsaj 7 stopinj Celzija. Seme kali 15 dni. Sejemo na stalno mesto, od enega do dveh centimetrov globoko v vrste, ki so med seboj 30 centimetrov narazen.«

Kakšna mora biti zemlja za semena?

»Priprava zemlje za setev semen je bolj zahtevna od priprave zemlje za presajanje sadik. Če želimo zagotoviti enakomerno globino setve, bi bilo dobro najprej uporabiti motorni ali traktorski prekopalnik. Setvena površina mora imeti fino grudičasto strukturo, kar pa je težko doseči samo z uporabo ročnega orodja. Če setveno površino pripravljamo samo z ročnim orodjem, moramo posejati nekoliko več semena, saj bo vznik zaradi neenakomerne globine setve slabši. V primeru pregostega posevka pa lahko to potem rešimo z ročnim redčenjem. Za pripravo zemlje mora biti ta primerno osušena, saj premokrih tal ne moremo dobro pripraviti niti z uporabo prekopalnika. Če bomo zemljo pripravljali, ko bo ta premalo osušena, bomo povzročili zbitost tal in tako porušili vodno zračni režim v tleh. V zbitih tleh je premalo zraka, kar povzroči razvoj različnih anaerobnih patogenov, ki nam lahko preko rastne sezone povzročijo veliko težav, ki jih ne moremo odpraviti niti z uporabo sredstev za varstvo rastlin.«

Katero zelenjavo že lahko posejemo marca?

»Če so vremenske razmere marca dovolj ugodne, potem lahko sejemo zgodnje sorte solate (berivka), grah, bob, špinačo, korenje. Letošnje vremenske razmere v marcu sejanju na prosto niso naklonjene. Pa tudi sicer je marca priporočljivo, da sejemo v tople grede ali pa posejane rastline zaščitimo s kopreno.«

Kdaj se odločamo za semena in kdaj raje za sadike?

»Za sadike se rajši odločimo pri rastlinah, ki zaradi klime pri nas ne bi uspevale, če bi jih sejali na prosto, npr. paradižnik, paprika, jajčevci. Vzgoja iz sadik je bolj priljubljena zato, ker nam prihrani ogromno časa. Običajno so sadike, ki jih kupimo, že dobro ukoreninjene in pripravljene za sajenje na prosto. Pri izbiri sadik moramo biti pozorni na korenine. Če so korenine bele, potem je sadika zdrava. Če so korenine rjave, to pomeni, da je sadika stara. Samo zdrava rastlina nam lahko zagotovi zdrav in obilen pridelek. Ker je bilo v zadnjih letih na prodajnih mestih opaziti tudi nekvalitetne sadike, bi bralce opozoril, naj se po nakup sadik odpravijo k specializiranim prodajalcem, torej v vrtnarije, vrtnarske centre in kmetijske zadruge. Pogosto tudi pozabljamo, da ob nakupu pri vrtnarskih mojstrih obenem dobimo še veliko uporabnih nasvetov.«