Fran Jesenko – od vzgojitelja perzijskih princev do svetovnega slovesa

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (40)

Ko govorimo o pomanjkanju domoljubja, se ne zavedamo, da so bili naši predniki tisti, ki so zaradi svojega uspešnega, tudi znanstvenega dela že dolgo pred nami ponesli sloves slovenstva v svet. To so ljudje, na katere smo lahko ponosni. Njihovi »poklicni nasledniki« se sicer tega zavedajo. Eden od njih je tudi biolog Fran Jesenko, ki se je rodil 14. marca 1875 ključavničarju v Škofji Loki. Po njem se imenuje Jesenkovo priznanje za pedagoško, raziskovalno in operativno delo z biotehniškega področja. Sodi med svetovno znane genetike v začetku 20. stoletja, saj je njegovo delo pomembno vplivalo na raziskave križanja rastlin.

Gimnazijo je končal leta 1895 v Ljubljani, leta 1900 pa je promoviral na Dunaju. Že naslednje leto je bil prefekt in vzgojitelj perzijskih princev na dunajskem Terezijanišču, v letih 1902–1904 vzgojitelj v rodbini grofa A. Merveldta v Bělohradu na Češkem in pri L. Stagni v Aleksandriji. Prepotoval je skoraj vso Evropo in služboval v Parizu in Upsali. Med letoma 1904 in 1908 je po nalogu dunajskega botaničnega instituta raziskoval rastlinstvo v Arabiji in ob Nilu. Leta 1909 je postal demonstrator na rastlinogojski postaji visoke šole za agrikulturo na Dunaju, čez štiri leta njen docent in leta 1919 honorarni privatni docent, nato suplent za rastlinogojstvo na univerzi v Zagrebu. Leta 1920 je postal redni profesor za botaniko na univerzi v Ljubljani, kjer je kot redni profesor botanike na univerzi organiziral botanični inštitut, laboratorije in knjižnico. Poklicali so ga v Zagreb, vendar se je hitro vrnil v Ljubljano.

Prvi je dokazal, da hibridi med rastlinskimi rodovi niso konstantni, temveč da se v nasledstvu mendelistično cepijo. To temeljno dejstvo moderne genetike je v dolgoletnih poizkusih dokončno dokazal. Pomembne so tudi njegove raziskave počitka in brstenja rastlin. Prizadeval si je za razglasitev narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer in za zaščito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo. Med najpomembnejšimi njegovimi raziskavami je rž. Že leta 1911 je v Parizu predaval o svojem križancu pšenice in rži.

Rž je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici. Največji pridelovalki rži sta Evropska unija in Rusija. V Sloveniji, kjer je drugo najpomembnejše krušno žito, najbolje uspeva v severovzhodnem predelu in na višje ležečih površinah na Dolenjskem, Gorenjskem in Koroškem. Odporna je proti suši in zmrzali.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Lescah se je 15. 3. 1755 rodil cerkveni dostojanstvenik Jurij Gollmayr. Prizadeval si je za uvajanje slovenščine kot učnega jezika in slovenskih učnih knjig v šole na Kranjskem.

V Komendi se je 16. 3. 1772 rodil slovenski častnik Žiga Josip Novak. V avstrijski vojski je dosegel čin feldmaršala.

V Zapužah pri Radovljici se je 16. 3. 1853 rodil zgodovinar Josip Apih. Leta 1888 je objavil posebno pomembno delo Slovenci in leto 1848.

V Breznici pod Lubnikom se je 18. 3. 1887 rodil zdravnik in publicist Frank Kern (pravo ime Javh Kern). Od leta 1916 je bil uradni zdravnik slovenskih izseljenskih organizacij.