Deviško krpljanje
Galetovec (1259 m) – Neopazen vrh na vzhodnem delu Pokljuke, ki zaradi svoje lege nudi enkraten razgled na Blejsko kotlino.
Pokljuka, 20 kilometrov dolga in približno toliko tudi široka planota, med svojimi smrekovimi gozdovi skriva marsikaj: šotna barja, zanimiva botanična rastišča, številne planine in nekaj razglednih vrhov. Eden takih je tudi Galetovec, ki ga, če se peljemo z Bleda proti Bohinju, spoznamo po vrtoglavo prepadni belo-rumeni skalni steni nad Bohinjsko Belo. Odsekana skala je razlog, da je značilnost Galetovca izreden razgled.
Poti na Galetovec so štiri: z Gorjuš, z Bohinjske Bele preko Slamnikov, z Bohinjske Bele preko Zajame in z Belske planine. Galetovec smo že večkrat obiskali z Bohinjske Bele, tokrat pa se bomo nanj odpravili s Konjske Ravni na Pokljuki, čez Belsko planino. Ker je na Pokljuki ogromno snega, bodo naše zveste prijateljice na turi krplje.
Skozi Bled in Gorje se zapeljemo na Pokljuko, kjer na Mrzlem Studencu zavijemo levo proti Gorjušam in Koprivniku. Trenutno je cesta v precej slabem stanju; očitno je zima naredila svoje. Po približno treh, štirih kilometrih nas smerokaz opozori za Belsko planino. Parkiramo ob sneženi »ograji« spluženega snega in s krpljami zakorakamo po globoko zasneženi cesti, ki pelje proti planini. Ko dosežemo planino, se ne sprehodimo po njej, ampak nadaljujemo po desni cesti, ki obhodi planino. Nadaljujemo še kar po cesti naprej. Po približno kilometru na desni zagledamo smerokaz, ki nas usmeri proti Galetovcu. Smerokaz trenutno komaj gleda iz snega. Zavijemo na gozdni kolovoz, ki se počasi začne vzpenjati. Pot je markirana in naj nas ne zavede, ker se na vrhu prvega vzpona, na levi je izrazita, velika markacija, usmeri navzdol. Na sredi spusta potka zavije levo po travniku navzdol do gozda, ki je pred vami. To pa je že Galetovec, le do vrha je še nekaj minut hoje. Vrh je znotraj lesene lese, kjer je tudi tabla Triglavskega narodnega parka, ki opozori na razgledno okolico. Na drevesu sta v hišici vpisna knjiga in žig.
Razgled je resnično dah jemajoč. Pred nami se bo razprostrla vsa Blejska kotlina. Blejsko jezero je kot na dlani, vidi se tudi grad, idila je morda le toliko pokvarjena, ker se iz nobenega kota ne vidi še Blejski otok. A to bi bilo že skoraj kičasto. Greben Struške, Belščice, Stola, Vrtača, Begunjščica, Dobrča, v ozadju Storžič, Košuta …
Edino opozorilo: vrh je položen, travnat, a kar naenkrat se odsekano konča v globini, zato POZOR!!!, če boste s seboj imeli otroke. No, pazljivost je nujna za vsakogar, zato se roba izogibajte. Raje posedimo nekaj trenutkov na leseni klopci in uživajmo v razgledu.
Po poti vzpona se vrnemo nazaj do avtomobila. Možna je tudi krožna pot, če sestopimo do Kranjske doline in se potem po cesti vrnemo do jeklenega konjička.
Nadmorska višina: 1259 m
Višinska razlika: 100 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 / 5