Naj živi Alpina!

V zadnjem času je v slovenski javnosti spet v ospredju žirovska Alpina. To je prav. Napačno pa je predstavljati problem Alpine že v izhodišču kot socialni problem, tako kot v številnih primerih, ko so v podjetjih zaostali za razvojem in na katere naj se širša skupnost odzove le iz sočutja do tistih, ki bi izgubili delo. Alpina ni razvojno zaostala in ni socialni problem. To je prvo. Drugo: premalo se upošteva razvojni potencial jedra Alpine v Žireh, ki se je že doslej izkazoval in potrjeval v mednarodnem merilu. In tretje, a ne zadnje: razkriti je treba doslej prikrito ozadje finančnih manipulacij, kajti prav te so povzročile največjo škodo zdravim razvojnim ambicijam Alpine.

Alpina so Žiri in Žiri so Alpina. To je bila osrednja žirovska enačba v drugi polovici 20. stoletja. Zgodba, ki je v njej zajeta, pa ni le žirovska, je tudi slovenska in globalna. Skupina Alpina ima danes poleg osrednje tovarne in sedeža v Žireh še dve tovarni v Bosni in po eno v Romuniji in na Kitajskem. V skupini je več kot 1500 zaposlenih, v Žireh samo še 355. Ko je bila Alpina v vseh ozirih največja, sredi osemdesetih, je bilo v njej zaposlenih skoraj 2000, na žirovski lokaciji pa več kot 1100 (1986). Vodil jo je Tomaž Košir, za svoje delo je prejel nagrado GZS. Sledila so leta uspešnega prilagajanja razpadu jugoslovanskega trga in selitev proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. V Alpini so že večkrat naredili tisto, kar naj bi po nalogi sedanjega lastnika in po veleumnih nasvetih pregrešno drage nemške svetovalne družbe Admetam storili zdaj – »prestrukturirali« proizvodnjo in zmanjševali število zaposlenih.

Glavni problem Alpine ni v že večkrat opravljenem in najbrž res še vedno potrebnem prestrukturiranju, ampak v tem, da jo je država leta 2006 prodala anonimni tajkunski združbi. Še zdaj se javno ne ve, kdo so bili njeni glavni akterji, skrivali so se najprej pod imenom Infond Holding 2, potem pod Alpina Holding, d. d., Ljubljana. Bistvo je v tem, da niso imeli svojega denarja, zato so Alpino plačali s krediti. Ko so ti po letu 2008 postali predragi, jih niso mogli vračati, zato so Alpino še dodatno zadolžili, jo skoraj povsem izčrpali, razprodali njeno premoženje ali pa ga spravili pod hipoteko. V takem slabem stanju je prešla 2015 v premoženje slabe banke (DUTB). Ta je v Žiri poslala direktorico, ki o čevljarstvu ni vedela nič, zato so ji za pol leta najeli nemške svetovalce, ki že tako prezadolženo podjetje stanejo okrog 77.000 evrov mesečno. Proizvajajo nasvete, ki jih zaposleni v Alpini že dolgo poznajo in bi jih lahko direktorici posredovali brezplačno. Ko se je sestala z županom in direktorji drugih podjetij v Žireh, jim je ravnodušno povedala, da je prišla Alpino »samo našminkat« za naslednjo prodajo …

Alpina (ustanovljena 1947) seveda ni le zgodba o slabostih, po 70 letih je še vedno zgodba o uspehu. To je zgodba o desetinah milijonov čevljev, ki so jih kupovali in nosili po vsem svetu. Zgodba o slovenskih alpinistih, ki so se v čevljih Alpine leta 1979 prvič povzpeli na Everest. Zgodba Petre Majdič med dramatičnim olimpijskim tekom v Calgaryju 2010. Zgodba smučarskih tekačev, ki so v čevljih Alpine na olimpijadi v Sočiju 2014 osvojili kar 36 medalj! Zgodba dosežkov Alpine v industrijskem oblikovanju in prestižno priznanje Red Dot, ki ga je že trikrat prejel oblikovalec Jure Miklavc. To je zgodba Norvežanov, ki mislijo, da je Alpina njihova firma. To je zgodba tisočev zaposlenih po vsem svetu, katerih preostanek bi rad še naprej razvijal, izdeloval in prodajal čevlje. Tudi na prvotni lokaciji v Žireh.

Pobudnik tega zapisa v podporo Alpini je akademik Zdravko Mlinar, osnutek sta napisala skupaj z Mihom Nagličem. Podpisniki smo v Žireh ali po svetu živeči Žirovci in s krajem še drugače povezani izobraženci, gospodarstveniki, politiki, umetniki, športniki in drugi javni delavci. To pot nastopamo skupaj, ne glede na nazorske in politične razlike. Ker nam ni vseeno, kaj bo z Alpino, njenim razvojem in njenimi delavci. Pozivamo Vlado, še zlasti pa DUTB in njenega direktorja Imreja Balogha, da bolj upoštevajo tudi izkušnje Žirovcev, ki so svoje poglede na načrt reševanja Alpine podkrepili z 52 močnimi argumenti. Pozivamo, da rešitve poiščemo skupaj, v Žireh in na drugih lokacijah Alpine.

Manca Ahlin, arhitektka, inovatorka v oblikovanju čipke, živi in dela v New Yorku; Aleš Bizjak, strojnik, direktor družbe Poclain Hydraulics, Žiri; dr. Maja Bogataj Jančič, pravnica, specialistka za intelektualno lastnino; Milka Bokal, soavtorica in urednica slovarjev; Metka Debeljak, ravnateljica OŠ Poljane in kulturna delavka; prof. dr. Alojz Demšar, kemik; dr. Franci Demšar, fizik, bil minister, veleposlanik in direktor ARRS; Aleš Dolenc, ekonomist, direktor M Sora d. d., Žiri; dr. Anton Gantar, kemik, usnjar, bil predavatelj na FNT; Oto Giacomelli, ekonomist, smučarski skakalec in trener, športni novinar; dr. Lojze Gostiša, umetnostni zgodovinar; dr. Spomenka Hribar, filozofinja in sociologinja; Primož Kokalj, direktor družbe Etiketa Tiskarna d. d., Žiri; mag. Andraž Kopač, bil direktor Alpine; mag. Martin Kopač, ekonomist, dvakratni direktor Alpine; mag. Milan Kopač, direktor Kladivarja Žiri (zdaj Poclain Hydraulics), nagrajenec GZS; Barbara Kastelec, slikarka, magistra umetnosti; Tomaž Košir, ekonomist, bil direktor Alpine in predsednik GZS, nagrajenec GZS; Tomaž Kržišnik, slikar, upokojeni redni prof. ALUO, nagrajenec Prešernovega sklada; Maja Kržišnik, umetnostna zgodovinarka; dr. Petra Leben Seljak, antropologinja; Milena Miklavčič, publicistka; Andrej Mlakar, filmski režiser; dr. Anton Mlinar, teolog in filozof; akad. prof. dr. Zdravko Mlinar, sociolog; mag. Ivo Mohorič, zdravnik, specialist psihoterapije; Miha Naglič, publicist, glavni urednik Žirovskega občasnika; mag. Miran Naglič, agronom; Peter Naglič, voditelj povojnega razvoja Žirov; Nejko Podobnik, novinar, dolgoletni urednik časopisa Alpine; prof. dr. Adriana Rejc Buhovac, ekonomistka, EF Ljubljana; Izidor Rejc, nekdanji direktor Alpine in minister; Dušan Sedej, zdravnik in slikar; akad. prof. ddr. Marija Stanonik, literarna zgodovinarka; Tončka Stanonik, pisateljica; Bojan Starman, ekonomist, nekdanji direktor Alpine in župan Žirov; dr. Amalija Žakelj, matematičarka, visoka državna uradnica; mag. Janez Žakelj, biolog, diplomat, zdaj župan Žirov; mag. Viktor Žakelj, politik in publicist.