Pijani zajec, tema za Kronike

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 14. marec 2016 / 11:37

V marčevski izdaji stripovskih večerov v Mestni knjižnici Kranj sta avtorja Andrej Štular in David Krančan predstavila svoja nova stripovska albuma Kronike in Pijani zajec.

Kranj – Oba, tako Andrej Štular kot David Krančan, sta vsak na svoj način povezana z gorenjsko prestolnico. Prvega Kranj opredeljuje v geografskem smislu, saj tu živi in ustvarja, drugi pa mesto nosi v svojem priimku, zadnje čase pa živi in ustvarja v Trbojah. Moderator, tudi sam stripovski risar, Zoran Smiljanić je prvega v precep vzel starejšega z več risarske kilometrine, Andreja Štularja.

Konec lanskega leta je izdal svoj novi stripovski album z naslovom Kronike, v katerem na osnovi časopisnih izrezkov iz črne kronike niza nenavadne, bizarne, šaljive, grozljive in absurdne dogodke … Izrezke je zbiral skoraj dvajset let. »To je najdaljše ustvarjanje stripovskega albuma na Slovenskem,« podreza voditelj pogovora. »Tovrstno ustvarjalno zbirateljstvo mi je zlezlo pod kožo. Ne spomnim se, kdaj natančno sem iz časopisa izrezal prvo novičko iz črne kronike, vem pa, da se mi je zapisano zdelo nekaj nemogočega, nekaj, česar si nikoli ne bi mislil.«

Pet let mrtev pred televizorjem, Štiriletni množični morilec, Zemlja zasula grobarja, Tujci iščejo enonoge ženske, Ločitev zaradi neumivanja … in novičke s podobnimi naslovi je Štular narisal v strip. Kot je povedal, je za strip pripravil izbor novic, pri čemer je izločal novice s preveč tragičnimi posledicami, bolj ga je zanimala bizarnost dogodka, ki večinoma meji tudi na črni humor. Stil risbe in likovno tehniko pri tem običajno izbere glede na obravnavano temo. Blizu mu je kolaž, pri tem pa pogosto uporablja tudi najdene in zavržene materiale. »Ne iščem najboljšega papirja, moje osnovno orodje je odličen svinčnik in drugi risarski pripomočki, ki se znajdejo pri roki. Ker gre v Kronikah za krajše zgodbe, sem veliko uporabljal kolaž,« pripoveduje Štular. Tako z likovno tehniko frotaž zgradi blokovsko naselje – papir položi na primer na beton, s svinčnikom potegne po njem in tako ustvari privid zgradbe. Uporablja stare letraset črke, večkratne fotokopije, izrezke iz knjig in podobno.

Štular je v risbi grob, mogoče celo neprijazen do bralca, a v svoji likovni govorici v slovenskem prostoru nedvomno edinstven in prepoznaven. Pred leti so njegov slog označili za štularjevino. Ni mu treba biti všečen, konvencionalen. »Imam ta privilegij, da sem pri delu lahko neodvisen,« pove, na vprašanje ali bi lahko narisal strip po telefonskem imeniku pa odgovori: »Seveda, zakaj ne, zagotovo pa bi bilo najdaljše poglavje z Novaki.«

Drugi predstavljeni stripovski album je bil zgodbica iz Rezije z naslovom Pijani zajec, ki ga je David Krančan narisal po pripovedi Dorine Čunkine in zapisu Milka Matičetovega. Na zadnjem Slovenskem knjižnem sejmu je zanj prejel nagrado za najlepši strip. »Ko sem prebiral knjigo ljudskih in umetnih pripovedk, ki jih je po Reziji zbral Milko Matičetov, mi je prva v oči padla prav zgodba Pijani zajec,« pove Krančan. Zajec živi v odmaknjeni kmetiji z revno pokojnino od poškodovane roke, kar je staknil na delu v Avstriji. Okrog božiča se je v cerkvi razživel in na glas prepeval, a ga je tamkajšnji živelj pri tem početju nekoliko čudno gledal. Zato se ga je zapil, kar ga je skoraj stalo življenja ... »To je preprosta zgodba o osamljenosti, eksistencialni stiski, smislu življenja. Pri tem ne gre za to, da zajcu pripisujemo človeške lastnosti, nasprotno – sam zajca pojmujem kot človeka. Strip nima nekega moralnega zaključka, saj bralcu prepuščam, da si ustvari lastno mnenje o zgodbi,« je povedal David Krančan, ki je strip ustvarjal približno pol leta. »Če bi zajček s sekiro zadel lisico, bi se zgodbica zagotovo znašla tudi v Kronikah,« je ob zaključku še zagotovil Davidov stripovski kolega Andrej.