Kaj vse naredimo za psa

Kaj vse lahko pes pomeni ljudem, veste tisti, ki ga imate. Nekaterim predstavlja več veselja in skrbi, drugim manj. Ponekod je v hiši, drugje ga imajo v pesjaku. Nekateri ga vozijo v hotele in dnevne vrtce, drugje je več časa sam. Prinaša veselje in skrb, je obveznost in tudi hobi. Marsikje si namesto otrok omislijo psa ali pa je bilo vprašaje, ali še en otrok ali pes, vsaj predmet pogajanj – in bolj udobno je izbrati psa. Lastniki psov si omislijo tudi drugačna poslanstva, ki jih bodo opravljali s svojimi štirinožci. Nekateri postanejo reševalni psi in iščejo ponesrečence izpod plazov in ruševin. Lovci ga potrebujejo, da z njim izsledijo ranjeno žival, slepim je vodnik skozi življenje in nepogrešljiv spremljevalec. Poznamo bolnišnične pse, ki obiskujejo otroke in odrasle v domovih za ostarele, v bolnišnicah in drugih ustanovah. Prinašajo veselje, živost in nežnost v neskončno dolge dneve, ki so si enaki kot jajce jajcu in se nikamor ne premaknejo. Lahko pomagajo otrokom, ki imajo težave pri branju. Obstajajo celo šole, kjer je pes spremljevalec v razredih.

Vsem tem potrebam se prilagaja tudi trg, ki ponuja vse, kar pes potrebuje, in predvsem, kar je lastnikom všeč. Tako imamo pasje frizerje, pedikerje, vrtce, hotele, trgovine. Pasja hrana je izbrane sorte. Lahko kupite pasje piškote, zavite v celofan, s pentljo na vrhu. Naš pes si je priboril mesto družinskega člana. Je vir največje nesnage v hiši. Je pasjo hrano in naše ostanke. Umivamo ga z vrtno cevjo, poleti v Kokri, pozimi pa je najbolj srečen in čist v snegu, kar je danes že prava redkost.

Zadnjič pa sem dobila sporočilo, da je umrl družinski pes, ki je bil tudi bolnišnični pes in šolski pes … Skratka naredil je veliko dobrega in deležen je bil mnogo večje nege in pozornosti, kot denimo naša mrcina. Prišlo je sporočilo, da je pes odšel na drugo stran mavrice … Pripeta je bila fotografija, na kateri je bil oltarček s pasjo sliko, angelčkom, prtičkom in šele po daljšem pogledu sem opazila tudi pasjo žaro. Česa takega pa še nisem videla. Žara za psa … Znanka mi je povedala, da to počnejo v Avstriji, da je celoten postopek sneman, kjer je dokazano in sledljivo, da je pes res naš. Da je v krematoriju bila le ena žival in je pepel njen. To seveda ni poceni. Podjetnost res ne pozna meja in ni slabe ideje, če vanjo verjamemo in smo jo pripravljeni izvesti. Verjetno so potem tudi pokopališča za pse, nagrobniki. Kdo ve, ali so potem tudi pevci in drugi glasbeniki in denimo govorci za psa? Ne vem tudi, kako bi se človek ob tem počutil. Pod to žalno sliko s pasjim oltarčkom je bilo napisano: žalujoča družina.

Ljudje imamo res različna merila. Koliko je vredno življenje in pogreb psa ali male živali in življenje begunca, temnopoltega otroka ali življenje Roma …