Za nadaljevanje sanacije vodotoka ni denarja

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / torek, 8. marec 2016 / 10:52

Po poplavah, ki so jeseni 2014 razdejale vodotoke in ceste na Škofjeloškem, so lani uspešno izvedli prvi sklop obnove, iz drugega sklopa akcijskega načrta se nadejajo še sanacije zgornjega toka Hrastnice, a državi je zanj zmanjkalo denarja.

Škofja Loka – Oktobra 2014 je katastrofalno neurje, domala primerljivo s poplavami v Železnikih 2007, močno razdejalo vodotoke in ceste na območju škofjeloške občine. Vsi desni pritoki Poljanske Sore in Sore so prestopili bregove in naredili veliko škode, ki jo ocenjujejo na skoraj pet milijonov evrov. Lani pa so uspešno izvedli sanacijo na poškodovani infrastrukturi, po besedah župana Miha Ješeta je bilo narejenega več kot prej nekaj let skupaj. Prvi sklop sanacijskih ukrepov je veljal 1,8 milijona evrov, od tega je država za vodotoke prispevala 750 tisočakov, nekaj več kot milijon evrov so namenili za ceste in ostale objekte, za kar je občina dobila tudi za 450 tisoč evrov nepovratnih sredstev, tako da je v tem delu popoplavnih obnov delež države dve, občine pa tretjina sredstev.

Najhuje so poplave prizadele dolino Hrastnice, Bodoveljsko in Karniško grapo ter Sovpat, sanacije pa so se po besedah Davorja Prelogarja z občinskega oddelka za prometno infrastrukturo lotili postopoma. V prvem sklopu akcijskega načrta ureditve vodotokov in cestišč so bili uspešni, nujna pa je še ureditev zgornjega toka Hrastnice, ne le zaradi dostopa do nekaterih domačij na tem območju in v sosednjo občino Polhov Gradec, temveč tudi zaradi preventive pred nadaljnjimi visokimi vodami, ki bi lahko v prihodnje ogrozile tudi že sanirane objekte v spodnjem toku Hrastnice. Za ta del bi potrebovali 300 tisočakov in če bi jih imeli, bi gradili že letos in prihodnje leto. V državi za drugi sklop sanacije ni denarja, na Občini Škofja Loka pa upajo, da bo država vendarle našla denar za ta namen. Tudi sami so pripravljeni prispevati del denarja za ureditev vodotoka, ki bi ga sicer morala zagotoviti država, zato se z Ministrstvom za okolje in prostor in z Agencijo RS za okolje dogovarjajo, da bi o tem sklenili tripartitno pogodbo. Zgraditi bi morali več protipoplavnih pregrad, da naslednja povodenj ne bi odnesla ceste.

Za območje Zgornje Save, torej za vodotoke na Gorenjskem, bi država v drugem sklopu obnove potrebovala tri milijone evrov, za vso Slovenijo pa kar 25 milijonov, od slednjih je zagotovljen šele poldrugi milijon, smo slišali od Aleša Klabusa in Jošta Sodnika iz VGP Kranj – to podjetje je na Škofjeloškem izvajalo sanacijska dela –, ki sta ta teden skupaj s predstavniki občine Škofja Loka javnosti predstavila obnovo po poplavah jeseni 2014.