Sivec o Avsenikih

»Ko sem na 111. Glasovi preji pred kulturnim praznikom leta 2012 v Begunjah spregovoril o bratih Avsenik, je bila dvorana nabito polna, vladalo pa je izjemno zanimanje in spoštovanje. To me je tedaj zelo razveselilo, saj so se vsaj vaši bralci zavedali, kako pomembni so Avseniki za našo glasbeno zgodovino. Povsod ni bilo tako. Dvakrat sem namreč že napisal prošnjo za Prešernovo nagrado, pa nikdar nisem dobil niti odgovora, kaj šele da bi – skupaj z mnogimi občudovalci – uspel.

Pa vendar sta nam prav brata Vilko in Slavko Avsenik podarila novo zvrst popularne glasbe, narodno-zabavno. Brez njiju te glasbe ne bi bilo, pa tudi ne vse množice ansamblov. Pri nas Avsenike skuša posnemati okoli 600 glasbenih skupin, v tujini pa več kot 10.000. Ko sem na pobudo dr. Janeza Bogataja pripravljal magistrsko nalogo o Avsenikovem evropskem glasbenem fenomenu, se je to marsikomu zdelo nenavadno. Sam pa sem kaj hitro spoznal, da tovrstne znanstvene literature ni še nič in da gre za prvi evropski magisterij. Hkrati pa predvsem to, v kakšno ledino je zaoral prav Slavko Avsenik kot prvi avtor in izjemni harmonikar. Če njega ne bi bilo, bi drugi godci še danes igrali samo v lokalnem okolju in se ne bi nikdar povzpeli do radia, televizije, plošč, kaset itd. Ostali bi tako rekoč anonimni. Šele Avsenikova izvrstna glasba je dala tudi drugim možnost in pogum, da so se pojavili tudi v najširših javnih medijih.

Slavko Avsenik je večkrat rekel: 'Taka je bila božja volja. Za vsakogar, ki kaj zna, je pomembno, da ga sprejmejo ljudje.' Slavka je sprejel ves alpski in drugi svet, sprejeli so ga milijoni po vseh celinah, njegovo glasbo občudujejo in spoštujejo povsod. Begunje in celotna Gorenjska je z bratoma Avsenik veliko pridobila tudi na turizmu. In tako bo tudi v prihodnje. Avsenikova dediščina je tako veličastna, da se bodo v njej napajali tako glasbeniki kot poslušalci še stoletja.

K temu naj dodam, da sem pred dvema letoma poskrbel, da je pojem Avsenikova glasba vpisana tudi v register evropske duhovne dediščine. Mnogi pomembni ljudje v Evropi so že zdavnaj spoznali, da so Avseniki premaknili glasbeni svet, Slavko Avsenik pa je bil in ostaja največji ambasador Slovenije v svetu. Z njim se lahko primerjajo samo še športniki. Tako izjemen avtor, harmonikar in dober človek, kot je bil Slavko Avsenik, je lahko vsem nam za vzor in v ponos!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / / 11:06

Na Višarjah za slovenski ponos

Nedeljskega romanja na Višarje se je udeležilo veliko vernikov iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva, maševal pa je celjski škof Stanislav Lipovšek.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / petek, 19. februar 2021 / 14:05

Pasijonsko romanje na Brezje

Škofja Loka – Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka vabi na četrto pasijonsko romanje na Brezje, ki bo 20. februarja, na prvo postno soboto. Začetek romanja bo pri kapucinih v Škofji Loki ob 6. uri...

Slovenija / petek, 19. februar 2021 / 22:03

Samo ja pomeni ja

Tudi na Gorenjskem poteka zbiranje podpisov za spremembo kazenskega zakonika na področju, ki ureja spolno nasilje in posilstvo.

Mengeš / petek, 19. februar 2021 / 22:02

Vdor virusa v Našo hišo

Po prejemu prvega odmerka cepiva so v enoti Naša hiša Varstveno-delovnega centra INCE Mengeš zaznali večje število okužb z novim koronavirusom.

Kronika / petek, 19. februar 2021 / 17:29

V visokogorju obstaja možnost snežnih plazov

Ta konec tedna bodo policisti prisotni na več izhodiščih in najbolj obiskanih planinskih turah, kjer bodo planince opozarjali na nevarnost snežnih plazov. Razmere v gorah preverite doma in na terenu,...

Kronika / petek, 19. februar 2021 / 16:23

So prijeti roparji delovali tudi na Gorenjskem

Po prijetju storilcev, ki so oropali župnika v Logatcu in Višnji Gori, se zastavlja vprašanje, ali so isti kriminalci pred leti »obiskovali« tudi župnišča po Gorenjskem.