Sivec o Avsenikih

»Ko sem na 111. Glasovi preji pred kulturnim praznikom leta 2012 v Begunjah spregovoril o bratih Avsenik, je bila dvorana nabito polna, vladalo pa je izjemno zanimanje in spoštovanje. To me je tedaj zelo razveselilo, saj so se vsaj vaši bralci zavedali, kako pomembni so Avseniki za našo glasbeno zgodovino. Povsod ni bilo tako. Dvakrat sem namreč že napisal prošnjo za Prešernovo nagrado, pa nikdar nisem dobil niti odgovora, kaj šele da bi – skupaj z mnogimi občudovalci – uspel.

Pa vendar sta nam prav brata Vilko in Slavko Avsenik podarila novo zvrst popularne glasbe, narodno-zabavno. Brez njiju te glasbe ne bi bilo, pa tudi ne vse množice ansamblov. Pri nas Avsenike skuša posnemati okoli 600 glasbenih skupin, v tujini pa več kot 10.000. Ko sem na pobudo dr. Janeza Bogataja pripravljal magistrsko nalogo o Avsenikovem evropskem glasbenem fenomenu, se je to marsikomu zdelo nenavadno. Sam pa sem kaj hitro spoznal, da tovrstne znanstvene literature ni še nič in da gre za prvi evropski magisterij. Hkrati pa predvsem to, v kakšno ledino je zaoral prav Slavko Avsenik kot prvi avtor in izjemni harmonikar. Če njega ne bi bilo, bi drugi godci še danes igrali samo v lokalnem okolju in se ne bi nikdar povzpeli do radia, televizije, plošč, kaset itd. Ostali bi tako rekoč anonimni. Šele Avsenikova izvrstna glasba je dala tudi drugim možnost in pogum, da so se pojavili tudi v najširših javnih medijih.

Slavko Avsenik je večkrat rekel: 'Taka je bila božja volja. Za vsakogar, ki kaj zna, je pomembno, da ga sprejmejo ljudje.' Slavka je sprejel ves alpski in drugi svet, sprejeli so ga milijoni po vseh celinah, njegovo glasbo občudujejo in spoštujejo povsod. Begunje in celotna Gorenjska je z bratoma Avsenik veliko pridobila tudi na turizmu. In tako bo tudi v prihodnje. Avsenikova dediščina je tako veličastna, da se bodo v njej napajali tako glasbeniki kot poslušalci še stoletja.

K temu naj dodam, da sem pred dvema letoma poskrbel, da je pojem Avsenikova glasba vpisana tudi v register evropske duhovne dediščine. Mnogi pomembni ljudje v Evropi so že zdavnaj spoznali, da so Avseniki premaknili glasbeni svet, Slavko Avsenik pa je bil in ostaja največji ambasador Slovenije v svetu. Z njim se lahko primerjajo samo še športniki. Tako izjemen avtor, harmonikar in dober človek, kot je bil Slavko Avsenik, je lahko vsem nam za vzor in v ponos!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sreda, 26. avgust 2015 / 11:24

Rezbarji na Veliki planini

Velika planina – V Preskarjevem muzeju na Veliki planini so na veliki šmaren, 15. avgusta, gostili rezbarje iz Turističnega društva Kanja Trzin, ki so opozorili na dolgo tradicijo oblikovanja lesa...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:20

Novi nesreči v gozdu

Kranj – V torek sta se pri delu v gozdu poškodovali dve osebi. V Mavčičah je veja drevesa, ki je padlo, poškodovala 84-letnega domačina, v okolici Poljan nad Škofjo Loko pa je hlod med premikanjem...

Kultura / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:19

Književnost manjšin in priseljencev

Ljubljana – Novost na nedavnem festivalu Slovenski dnevi knjige v organizaciji Društva slovenskih pisateljev je bil sklop Babilon, ki omogoča srečevanje različnih jezikov. Ob tem so se v zadnjih dn...

Šenčur / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:17

Naročili bodo novo cenitev

RP Investicije, podjetje iz Skupine Ržišnik Perc, edinega še preostalega zemljišča za krožišče pred šenčursko poslovno cono ne proda zaradi prenizke ponujene cene.

Bohinj / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:15

Zakon nepravičen za Bohinjce

Bohinjski župan Franc Kramar: predlog zakona o legalizaciji črnih gradenj iz Bohinjcev znova dela drugorazredne državljane.

Škofja Loka / ponedeljek, 28. april 2014 / 12:08

Srečno pot, novi režiser!

Na 266. obletnico smrti patra Romualda Marušiča, ki je leta 1721 napisal Škofjeloški pasijon, so predstavili režiserja prihodnje uprizoritve pasijona Milana Goloba. S foto monografijo Škofjeloški pasi...