Sivec o Avsenikih

»Ko sem na 111. Glasovi preji pred kulturnim praznikom leta 2012 v Begunjah spregovoril o bratih Avsenik, je bila dvorana nabito polna, vladalo pa je izjemno zanimanje in spoštovanje. To me je tedaj zelo razveselilo, saj so se vsaj vaši bralci zavedali, kako pomembni so Avseniki za našo glasbeno zgodovino. Povsod ni bilo tako. Dvakrat sem namreč že napisal prošnjo za Prešernovo nagrado, pa nikdar nisem dobil niti odgovora, kaj šele da bi – skupaj z mnogimi občudovalci – uspel.

Pa vendar sta nam prav brata Vilko in Slavko Avsenik podarila novo zvrst popularne glasbe, narodno-zabavno. Brez njiju te glasbe ne bi bilo, pa tudi ne vse množice ansamblov. Pri nas Avsenike skuša posnemati okoli 600 glasbenih skupin, v tujini pa več kot 10.000. Ko sem na pobudo dr. Janeza Bogataja pripravljal magistrsko nalogo o Avsenikovem evropskem glasbenem fenomenu, se je to marsikomu zdelo nenavadno. Sam pa sem kaj hitro spoznal, da tovrstne znanstvene literature ni še nič in da gre za prvi evropski magisterij. Hkrati pa predvsem to, v kakšno ledino je zaoral prav Slavko Avsenik kot prvi avtor in izjemni harmonikar. Če njega ne bi bilo, bi drugi godci še danes igrali samo v lokalnem okolju in se ne bi nikdar povzpeli do radia, televizije, plošč, kaset itd. Ostali bi tako rekoč anonimni. Šele Avsenikova izvrstna glasba je dala tudi drugim možnost in pogum, da so se pojavili tudi v najširših javnih medijih.

Slavko Avsenik je večkrat rekel: 'Taka je bila božja volja. Za vsakogar, ki kaj zna, je pomembno, da ga sprejmejo ljudje.' Slavka je sprejel ves alpski in drugi svet, sprejeli so ga milijoni po vseh celinah, njegovo glasbo občudujejo in spoštujejo povsod. Begunje in celotna Gorenjska je z bratoma Avsenik veliko pridobila tudi na turizmu. In tako bo tudi v prihodnje. Avsenikova dediščina je tako veličastna, da se bodo v njej napajali tako glasbeniki kot poslušalci še stoletja.

K temu naj dodam, da sem pred dvema letoma poskrbel, da je pojem Avsenikova glasba vpisana tudi v register evropske duhovne dediščine. Mnogi pomembni ljudje v Evropi so že zdavnaj spoznali, da so Avseniki premaknili glasbeni svet, Slavko Avsenik pa je bil in ostaja največji ambasador Slovenije v svetu. Z njim se lahko primerjajo samo še športniki. Tako izjemen avtor, harmonikar in dober človek, kot je bil Slavko Avsenik, je lahko vsem nam za vzor in v ponos!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 11:13

Prehodni pokal v rokah čirških balinarjev

Kranj - Pred začetkom nove balinarske sezone se po Gorenjskem vrstijo različni turnirji. Na 18. Memorialu Petra Vodnika v organizaciji Balinarskega kluba Rogovila TELE-TV s Prebačevega so...

Objavljeno na isti dan


Žirovnica / torek, 30. november 2010 / 07:00

Pestro ob občinskem prazniku

Žirovnica - Ta teden se bo v občini Žirovnica zvrstilo več prireditev v počastitev občinskega praznika, ki ga praznujejo 3. decembra, v spomin na rojstvo največjega slovenskega p...

Prosti čas / torek, 30. november 2010 / 07:00

Sneg pobelil dolino

V Kranjski Gori je zapadlo več kot pol metra snega, trenutna povprečna višina snežne odeje na Kredarici pa je 230 centimetrov. Ponekod so že urejene proge za tek na smučeh.

Zanimivosti / torek, 30. november 2010 / 07:00

Z belimi pentljami proti nasilju nad ženskami

Kranj - Vsako leto med 25. novembrom in 10. decembrom potekajo mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami. Različnim akcijam se pridružujejo tudi v Varni hiši Gorenjske, je...

Bled / torek, 30. november 2010 / 07:00

Jezero vse bolj onesnaženo

Nevarne cianobakterije, ki se zaradi velike količine hranil v vodi vse bolj množijo v Blejskem jezeru, bi lahko ogrozile zdravje kopalcev.

Kultura / torek, 30. november 2010 / 07:00

Šenčurski Cubis, mediteranski pomol

V četrtek je akademski slikar Klavdij Tutta svoja likovna dela predstavil v novo odprtem razstavnem prostoru v Centru Cubis v Šenčurju.