Sivec o Avsenikih

»Ko sem na 111. Glasovi preji pred kulturnim praznikom leta 2012 v Begunjah spregovoril o bratih Avsenik, je bila dvorana nabito polna, vladalo pa je izjemno zanimanje in spoštovanje. To me je tedaj zelo razveselilo, saj so se vsaj vaši bralci zavedali, kako pomembni so Avseniki za našo glasbeno zgodovino. Povsod ni bilo tako. Dvakrat sem namreč že napisal prošnjo za Prešernovo nagrado, pa nikdar nisem dobil niti odgovora, kaj šele da bi – skupaj z mnogimi občudovalci – uspel.

Pa vendar sta nam prav brata Vilko in Slavko Avsenik podarila novo zvrst popularne glasbe, narodno-zabavno. Brez njiju te glasbe ne bi bilo, pa tudi ne vse množice ansamblov. Pri nas Avsenike skuša posnemati okoli 600 glasbenih skupin, v tujini pa več kot 10.000. Ko sem na pobudo dr. Janeza Bogataja pripravljal magistrsko nalogo o Avsenikovem evropskem glasbenem fenomenu, se je to marsikomu zdelo nenavadno. Sam pa sem kaj hitro spoznal, da tovrstne znanstvene literature ni še nič in da gre za prvi evropski magisterij. Hkrati pa predvsem to, v kakšno ledino je zaoral prav Slavko Avsenik kot prvi avtor in izjemni harmonikar. Če njega ne bi bilo, bi drugi godci še danes igrali samo v lokalnem okolju in se ne bi nikdar povzpeli do radia, televizije, plošč, kaset itd. Ostali bi tako rekoč anonimni. Šele Avsenikova izvrstna glasba je dala tudi drugim možnost in pogum, da so se pojavili tudi v najširših javnih medijih.

Slavko Avsenik je večkrat rekel: 'Taka je bila božja volja. Za vsakogar, ki kaj zna, je pomembno, da ga sprejmejo ljudje.' Slavka je sprejel ves alpski in drugi svet, sprejeli so ga milijoni po vseh celinah, njegovo glasbo občudujejo in spoštujejo povsod. Begunje in celotna Gorenjska je z bratoma Avsenik veliko pridobila tudi na turizmu. In tako bo tudi v prihodnje. Avsenikova dediščina je tako veličastna, da se bodo v njej napajali tako glasbeniki kot poslušalci še stoletja.

K temu naj dodam, da sem pred dvema letoma poskrbel, da je pojem Avsenikova glasba vpisana tudi v register evropske duhovne dediščine. Mnogi pomembni ljudje v Evropi so že zdavnaj spoznali, da so Avseniki premaknili glasbeni svet, Slavko Avsenik pa je bil in ostaja največji ambasador Slovenije v svetu. Z njim se lahko primerjajo samo še športniki. Tako izjemen avtor, harmonikar in dober človek, kot je bil Slavko Avsenik, je lahko vsem nam za vzor in v ponos!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 17:19

Hrabri in požrtvovalni

Gorenjski policisti Anže Bernot, Miroslav Volmajer in Franc Gašper so se letos pri svojem delu še posebej izkazali s požrtvovalnostjo, občana Meho Jusufagić in Sandi Kamberi z Jesenic pa sta s prepreč...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 6. november 2013 / 14:00

Protestnikov le peščica

Kranj – Protivladnega protesta v Kranju, ki je tako kot še v petih slovenskih mestih pred tednom dni potekal na obletnico prvega lanskega protesta v Mariboru, se je udeležila le peščica ljudi. Dobr...

Jesenice / sreda, 6. november 2013 / 14:00

Dom za deložirane družine

Na zgornjem Gorenjskem pripravljajo projekt odprtja krizne bivalne enote za deložirane družine. Vse več jih namreč ne zmore plačevati položnic, kopičijo se jim dolgovi za kurjavo, elektriko, najemnino...

Tržič / sreda, 6. november 2013 / 13:57

Vovkova razstava v Tržiču

Tržič – V Jožefovi dvorani župnišča v Tržiču bo še do nedelje, 10. novembra, odprta razstava o življenju in delu ljubljanskega nadškofa Anton Vovka, ki je umrl 7. julija leta 1963, torej pred petde...

Kranj / sreda, 6. november 2013 / 13:57

Imeli bi občinsko blagajno

Pri kranjski občini bodo začeli priprave za delo tako imenovane občinske blagajne, kjer bi občani Kranja lahko plačevali položnice brez provizije.

Medvode / sreda, 6. november 2013 / 13:56

Boljša skrb za kulturno dediščino

V Medvodah so pripravili spremenjen pravilnik o sofinanciranju kulturne dediščine, ki razširja krog upravičencev do javnih sredstev za obnovo objektov kulturne dediščine.