Sivec o Avsenikih

»Ko sem na 111. Glasovi preji pred kulturnim praznikom leta 2012 v Begunjah spregovoril o bratih Avsenik, je bila dvorana nabito polna, vladalo pa je izjemno zanimanje in spoštovanje. To me je tedaj zelo razveselilo, saj so se vsaj vaši bralci zavedali, kako pomembni so Avseniki za našo glasbeno zgodovino. Povsod ni bilo tako. Dvakrat sem namreč že napisal prošnjo za Prešernovo nagrado, pa nikdar nisem dobil niti odgovora, kaj šele da bi – skupaj z mnogimi občudovalci – uspel.

Pa vendar sta nam prav brata Vilko in Slavko Avsenik podarila novo zvrst popularne glasbe, narodno-zabavno. Brez njiju te glasbe ne bi bilo, pa tudi ne vse množice ansamblov. Pri nas Avsenike skuša posnemati okoli 600 glasbenih skupin, v tujini pa več kot 10.000. Ko sem na pobudo dr. Janeza Bogataja pripravljal magistrsko nalogo o Avsenikovem evropskem glasbenem fenomenu, se je to marsikomu zdelo nenavadno. Sam pa sem kaj hitro spoznal, da tovrstne znanstvene literature ni še nič in da gre za prvi evropski magisterij. Hkrati pa predvsem to, v kakšno ledino je zaoral prav Slavko Avsenik kot prvi avtor in izjemni harmonikar. Če njega ne bi bilo, bi drugi godci še danes igrali samo v lokalnem okolju in se ne bi nikdar povzpeli do radia, televizije, plošč, kaset itd. Ostali bi tako rekoč anonimni. Šele Avsenikova izvrstna glasba je dala tudi drugim možnost in pogum, da so se pojavili tudi v najširših javnih medijih.

Slavko Avsenik je večkrat rekel: 'Taka je bila božja volja. Za vsakogar, ki kaj zna, je pomembno, da ga sprejmejo ljudje.' Slavka je sprejel ves alpski in drugi svet, sprejeli so ga milijoni po vseh celinah, njegovo glasbo občudujejo in spoštujejo povsod. Begunje in celotna Gorenjska je z bratoma Avsenik veliko pridobila tudi na turizmu. In tako bo tudi v prihodnje. Avsenikova dediščina je tako veličastna, da se bodo v njej napajali tako glasbeniki kot poslušalci še stoletja.

K temu naj dodam, da sem pred dvema letoma poskrbel, da je pojem Avsenikova glasba vpisana tudi v register evropske duhovne dediščine. Mnogi pomembni ljudje v Evropi so že zdavnaj spoznali, da so Avseniki premaknili glasbeni svet, Slavko Avsenik pa je bil in ostaja največji ambasador Slovenije v svetu. Z njim se lahko primerjajo samo še športniki. Tako izjemen avtor, harmonikar in dober človek, kot je bil Slavko Avsenik, je lahko vsem nam za vzor in v ponos!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 28. marec 2008 / 07:00

Zavil z urejenega smučišča

Krvavec - Na velikonočni ponedeljek popoldne je med deskanjem na snegu na Krvavcu nerodno padel 30-letni Hrvat in pri tem utrpel hude rane. Nekaj po 14. uri se je s smučarsko des...

Objavljeno na isti dan


Kranj / / 23:43

Šesti Prešernov sodobnik Adam Mickiewicz

V Parku La Ciotat v Kranju so v četrtek, na svetovni dan poezije, odkrili doprsni kip Prešernovega sodobnika, poljskega romantičnega pesnika, esejista in dramatika Adama Mickiewicza.

Šport / / 23:38

Zahvala Petru Prevcu

»Bilo je veliko kratkih in tudi dolgih skokov. Pot je bila dolga in uspešna in zelo sem ponosen, da ste me na zadnji skok pospremili v takšnem številu,« je po zadnji tekmi v Planici poveda...

Radovljica / / 23:34

Od Jožovčeve gostilne do mednarodne slave

V Radovljiški graščini je zaživela razstava ob 70-letnici Avsenikove glasbe, ki smo jo zaznamovali v preteklem letu. Razstava, ki bo na ogled vse do novembra, je rezultat sodelovanja med Muzeji radovl...

Preddvor / / 23:33

Župan sprejel Bloudkovega nagrajenca

Preddvor – Minuli četrtek je preddvorski župan Rok Roblek sprejel predsednika Planinskega društva Preddvor Aleša Drekonjo in Franca Ekarja, člana društva ter letošnjega dobitnika Bloudkove nagrade...

Zanimivosti / / 23:28

Potica iz krušne peči

V Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori so na etnološki delavnici pod vodstvom Gašperja Zime v krušni peči spekli tradicionalno slovensko orehovo potico, barvali so pirhe in pripravili velikonočni žegen...