Ženam in materam

Danes in še konec meseca sta dva dneva posvečena našim ženam in materam. Obe vlogi, ki jih ima ženska, sta bivanjskega pomena. In končno obe vlogi dobivata pravo mesto v družbi. Dolgo časa ste se morale boriti, da vam je moški svet priznal enakovredni pomen za isto delo.

Mnogim se je zdelo samo po sebi umevno, da rojevate, dojite, ponoči vstajate, vzgajate in se odpovedujete sebi za dobro otrok. Narava je poskrbela, da v vaših telesih zraste novo življenje. Kako veličastno je roditi, moški sicer gledamo, vemo pa ne. Ne poznamo te bolečine in ne poznamo tega edinstvenega veselja, ko zajoka novo bitje, ki vam je raslo pod srcem devet mesecev. Zato je tudi normalno, da moški in ženske različno sprejemamo ali različno čutimo otroke. Mi jih imamo radi po moško, ve pa po žensko oziroma po materinsko. Hvala bogu je danes veliko moških prisotnih pri porodih, kar gotovo poveča spoštovanje lastne matere in žene ali partnerke, ki nam je rodila otroka. V razvitem zahodnem svetu se ne tako redko ženske zavestno odločijo, da ne bodo imele otrok – največkrat zaradi kariere ali lagodnejšega življenja. Spet druge pa ne morejo dobiti partnerja, ki bi ga imele zadosti rade. Zdi se mi, da materinstvo postaja (spet) cenjeno. Vsaj tako opažam, ko beseda nanese na družino.

Bolj pa ste se morale ženske potruditi, da ste postale enakopravne sogovornice moškim v družbenih opravilih kot tudi v zakonskih ali partnerskih odnosih. Pravzaprav je težko razumeti, zakaj ne bi bili enakopravni. In ni opravičila, da moški svet izvaja kakršnokoli represijo ali agresijo nad ženskami. Dolgo časa je bilo tako zaradi fizične premoči moškega nad žensko. Največ so k enakopravnosti prispevale kar ženske same. Družba je omogočila izobrazbo, dobile so več zaposlitev in ekonomska samostojnost je prisilila moški svet, da se je začel zavedati, da ni edini na tem svetu. Obstajata dva svetova ali dva pola in največ bomo vsi imeli od skupnega življenja tako v družbi kot v zakonu, če se bomo pogovarjali kot enakovredni in enakopravni sogovorniki.

Zato imamo moški v mesecu marcu (ne samo 8. in 25.) priložnost, da izkažemo dodatno spoštovanje svojim materam, svojim ženam in vsem ženskam. Nato pa to spoštovanje razpotegnemo na celo leto. Vsi smo enaki. Kdor ima probleme, da bi dal najmanj enak pomen ženskemu spolu, naj se postavi v vlogo ženske. Nato bo lažje bolj spoštoval fizično šibkejšega. Mnogi moški so prepričani, da so idealni. Naredimo test. Povprašajmo svoje žene: »Kako pa ti je ob meni?« Ne pričakujmo samo hvale in sprejmimo kritiko kot priložnost za izboljšanje.