Poganjki rasizma na Zlatem polju

Leta 1996 sem v Gorenjskem glasu (3. 5. 1996) objavil komentar z naslovom Vrhunski šport in vrhunski rasizem. V njem sem se lotil Brigite Bukovec, ki je ob tekmovanjih na karibskem otoku Martiniku za Nedelo pisala še dnevnik. V Nedelu z dne 28. 4. 1996 je tako med drugim pisala, da so na otoku velika težava črnci, ki jih je povsod po otoku polno, saj v petih dneh sploh še ni videla belca. Med drugim je zapisala: »Seveda so lahko tudi črnci simpatični in prijazni, žal pa tega ne bi mogla trditi za tukaj živeče.« V komentarju sem pojasnil zgodovino Karibov in se zgražal nad tem, da tako rasistične besede prihajajo iz ust slovenskih vrhunskih športnikov.

Dvajset let po tej zgodbi sta se rasizem in šport preselila v mojo okolico. Stanujem namreč na Zlatem polju, se pravi v neposredni bližini Gimnazije Franceta Prešerna, ki je v zadnjem času polnila medije zaradi domnevne peticije 24 tamkajšnjih profesorjev, ki naj bi nasprotovali namestitvi begunskih dijakov v bližnji dijaški dom. Domnevne zato, ker mi je ravnateljica Mirjam Bizjak na prošnjo, če mi lahko pošlje seznam 24 podpisnikov, v elektronski pošti z dne 29. 2. 2016 med drugim odgovorila: »Informacija, da naj bi zaposleni na naši šoli podpisovali peticijo, ne drži.« Ker na Zlatem polju živim vse življenje, zelo dobro vem, da je bilo to okolje nekoč do drugih ras bolj strpno. V dijaškem in študentskem domu so namreč bivali študentje iz neuvrščenih držav, ki so obiskovali Visoko šolo za organizacijo dela in so bili med nami vedno prijetno sprejeti. Zdaj pa se je to isto okolje ustrašilo peščice mladoletnih in travmatiziranih otrok brez staršev, ki po svetu rešujejo svoja življenja, v strahu pred njimi pa prednjači ustanova, ki bi jim morala pomagati in katere temeljna naloga je skrb za strpnost.

Kranjski spletnik Trma je dne 25. 2. 2016 prvi objavil vest, da je akcijo s podpisi izvedla Vesna Arh, profesorica nemščine, ki je na sestanku v dijaškem domu povedala, da ima glede nestrinjanja z mladoletnimi azilanti podporo 24 učiteljev in da je ta šola dolgo gradila sloves s svojimi športniki.

Tu je zdaj treba narediti red. Če se je Vesna Arh na sestanku zlagala, potem mora ravnateljica proti njej nemudoma sprožiti ustrezne ukrepe, saj gre za laži, širjenje rasne nestrpnosti, zavajanje in povzročanje hude škode gimnaziji. Lahko pa seveda reagira tudi Vesna Arh sama in objavi imena tistih 24 profesorjev, ki so ji dali podporo. Arhova namreč ni govorila o nekaterih profesorjih, ampak navedla njihovo natančno število. Glede na število profesorjev na tej gimnaziji je število 24 naravnost grozljivo in če se izkaže, da je podatek resničen, potem morajo ukrepati tudi drugi, med prvimi pa šolsko ministrstvo. V tem primeru bi se namreč izkazalo, da je lagala in javnost zavajala kar ravnateljica sama. Razčiščenje zadeve mora biti tudi v interesu tistih profesorjev na gimnaziji, ki se s tem ne strinjajo, a zdaj s svojo neaktivnostjo tudi oni prevzemajo del odgovornosti. Vesna Arh je namreč svoje že dosegla. Zlato polje je ostalo rasno čisto.

Komentarji (1)

anton anton

Preden pisec kritike izlije svoje vedenje o dogodku ne bi bilo napak,če bi najprej ugotovil kdo so ubogi otroci katerih se nekateri branijo preden je ugotovljeno kakšen je njihov družinski status,kje so bili do sedaj ,oz,pred prihodom v Evropo,kakšne šole so obiskovali v domovini. Marsikaj,kar zahteva predhoden pregled in zakaj naj bi se tak pregled zahteval je možno najti v nekaterih tujih časopisih.V pomoč je piscu lahko tudi članek,izpoved dveh mladoletnih otrok z naslovom :"Kako islamska država iz otroka naredi morilca".(Die Welt,26.februar,2016.). Samo namig.Lahko tudi pomoč pred pisanjem takih ocen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorje / torek, 30. avgust 2022 / 14:15

S solidarnostjo nad težave

Pri spomeniku v Spodnjih Gorjah so se tudi letos poklonili petim usmrčenim talcem, ki so bili zaprti zaradi sodelovanja ali sorodstvenih vezi s partizani.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 10. januar 2021 / 07:00

6 korakov do večjega prihranka s toplotno črpalko

Toplotne črpalke so čedalje bolj priljubljene, zasluga temu gre pa predvsem njihovi visoki učinkovitosti. Ta vsestranski ogrevalni sistem najdemo dandanes že skoraj na vsakem koraku, kar jasno pokaže...

GG Plus / nedelja, 10. januar 2021 / 19:56

France Bučar – nov pogled, nov razvoj

Alojz Rebula je dejal, da je France Bučar hrast sredi grmovja. Sam France Bučar (2. februar 1923, Bohinjska Bistrica–20. oktober 2015, Ljubljana) pa poudarja, da je vedno iskal nov pogled, nov razvoj.

Gorenjska / nedelja, 10. januar 2021 / 19:49

Za trideset milijonov investicij v ceste

Država letos načrtuje na Gorenjskem za skoraj trideset milijonov evrov investicij v ceste. Začeli naj bi graditi novo cesto med Hotemažami in Britofom ter obvoznico mimo Vodic, obnavljati več mostov i...

Zanimivosti / nedelja, 10. januar 2021 / 19:40

Dobri mož

Čeprav je letos zaradi koronavirusa dedek Mraz otroke večinoma lahko pozdravil samo po spletu, pa se mu je v nekatere kraje vendarle uspelo prebiti. Tako je dobri mož s pomočjo konjske vprege in ko...

GG Plus / nedelja, 10. januar 2021 / 19:36

Leo Šavnik, prvi slovenski profesor onkologije

V Kranju se je 10. januarja 1897 v ugledni kranjski družini rodil ginekolog, porodničar, onkolog in radiolog Leo Šavnik. Leta 1938 je postal vodja ginekološke terapije v novoustanovljenem Banovinsk...