Ohraniti skupno dobro

V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču je gostoval znani pisatelj in publicist Miha Mazzini.

Tržič – Raznovrstnost področij delovanja Miha Mazzinija je v premem sorazmerju z njegovo lucidno miselnostjo, ki jo kot pisatelj, scenarist, režiser pa tudi računalniški strokovnjak že dolga leta izkazuje v svojih literarnih delih, pa naj si bodo to kolumne ali pa romani. Mazzinijevega pisanja – je avtor kar sedemnajstih knjig – se drži družbena kritičnost, junaki njegovih romanov pa skozi povsem življenjske situacije skušajo ohraniti moralno integriteto in dostojanstvo – kolikor ju je v sodobnem svetu do konca prignanega materializma ter potrošništva sploh še preostalo.

Tudi tokratni večer v povsem polni tržiški knjižnici je v njegovi družbi minil prehitro. Uvodoma je beseda nanesla na njegova novejša dela, romane Kralj ropotajočih duhov, Otroštvo in Zvezde vabijo, ki izide v kratkem, je pa zanj že prejel nagrado modra ptica. Mazzini pri pisanju uporabi domala travmatični proces, ko skozi intimo otroškega individualnega avtobiografskega spomina potegne univerzalno zgodbo, aplicirano na sedanjost. »Trudim se, da zgodba teče gladko, elegantno. Namreč, pri branju je treba uživati, pri kasnejšem razmišljanju o prebranem pa trpeti,« je hudomušno dejal Mazzini. Številnih prejetih nagrad za svoja dela se sicer razveseli, vendar meni, da bodo o tem, katera dela so dejansko kakovostna, odločali zob časa in naslednje generacije.

Poanta njegovih iskrivih družbenokritičnih kolumen, kot pravi Mazzini, ni v tem, da bi bralce silil, da se z njim strinjajo, temveč to, da o določeni zadevi sploh začnejo razmišljati. V politični paradigmi sodobnega sveta ga zlasti žalosti, da je v družbi skorajda povsod izginil pojem skupnega dobra in egalitarnosti, ki sta ju izpodrinila divja privatizacija in egoizem. Za temeljne družbene spremembe pa se zdi, da do njih ne more priti, saj večina kritične mase že prej izgubi upanje in se odloči za selitev drugam. Pa vendar, Mazzini rešitev vidi v solidarnosti, egalitarizmu in zmožnosti, da na dano situacijo znamo pogledati tudi drugače. »Moramo se odreči vsakodnevni rutini in se potruditi naše možgane vseskozi obdržati aktivne. Kot je dejal že veliki Goethe: opazuj svet okoli sebe, razmišljaj in dvomi ...« je večer sklenil Mazzini.