Ni razlogov za strah

Svetnik Valerij Grašič je občinskemu svetu v Šenčurju predlagal, da sprejme skupno izjavo o nasprotovanju migrantskemu centru v nekdanjem Baumaxu.

Šenčur – V sredo je na seji občinskega sveta Valerij Grašič, svetnik NSi, predlagal besedilo izjave o nasprotovanju migrantskemu centru v poslopju nekdanjega Baumaxa. Ker jo je pred sejo poslal le nekaterim svetnikom, je Branko Zorman (SMC) izrazil dvom, da bi o njeni vsebini sploh razpravljali. Razprava o tem pa se je vendarle razvila.

V izjavi naj bi se svetniki izrekli proti migrantskemu centru iz že znanih razlogov: ker lokacija ob zelo obremenjeni lokalni cesti, kjer so v prometnih konicah vselej zamaški, ni primerna; ker so blizu avtocesta, letališče in poslovna cona. Župan Ciril Kozjek je ob tem menil, da ni potrebe po dramatizaciji, saj država še ni podpisala pogodbe z avstrijskim lastnikom objekta, ravno v teh dneh pa z njim potekajo pogovori, da gre objekt v najem za trgovsko ali skladiščno dejavnost. »Bodimo strpni, v Baumaxovi stavbi se v zvezi z migranti trenutno nič ne dogaja, prej omenjeni dogovori pa zbujajo upanje, da se bodo razvili v pravo smer, in najbolj veseli bomo, ko izvemo, da bo Baumax najet ali celo prodan za dejavnost njegovega prvotnega namena,« je dejal župan in poudaril, da si občina, lastnik in nepremičninski posredniki močno prizadevajo za ta cilj. Dodaja tudi, da ga tako ministrstvo za notranje zadeve kot lastnik objekta obveščata o sprotnem dogajanju in da še vedno ni podpisana nikakršna pogodba, ki bi kazala na namestitev migrantov. Župan zagotavlja, da ni razlogov za strah.

Svetnica Mirjana Čemažar (SD) je napovedala, da izjave, ki jo je sestavil Grašič, ne bo podprla in da gre za neutemeljeno širjenje strahu in dezinformacij. Podobnega mnenja je bil tudi Branko Zorman, ki meni, da govorjenje o ogroženosti otrok in žensk ni na mestu. »Vlada za odločitev o migrantskem centru ne potrebuje soglasja lokalne skupnosti, a vendar se z njimi pogovarja in brez njihove vednosti ne bo storila nič,« je prepričan Zorman, ki prav tako meni, da morebitne prehodne nastanitve na tem mestu tudi ne bi imele vpliva na občane Šenčurja ali Kranja, saj gre v takih primerih zgolj za nekajurno nastanitev, ko migrante popišejo, nato pa jih v konvoju, ki ga varuje policija, odpeljejo na vstopno točko v Avstrijo.

Župan je svetnike pozval, da o tej temi ne razpravljajo na tokratni seji, pač pa na naslednji, ko bo znanega že kaj več, kaj se bo zgodilo z Baumaxom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 28. februar 2014 / 11:28

»Medalji sta moji, sta vaši«

Prisrčen sprejem za prvega tržiškega športnika z olimpijsko medaljo, tržiškega junaka, bronastega in srebrnega olimpijca Žana Koširja.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 25. april 2021 / 15:05

Stari vrh letošnjo zimo sameval

Lansko poslovno leto so v Smučarsko turističnem centru (STC) Stari vrh zaznamovali ena izmed najslabših zim v sezoni 2019/20 in ukrepi v zvezi z epidemijo covida-19.

Kultura / nedelja, 25. april 2021 / 15:02

Razstava o življenju in delu Branislave Sušnik

Ljubljana – V torek je potekalo spletno odprtje razstave La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, ki so jo v Slovenskem etnografskem muzeju posvetili antropologinji iz Medv...

Zanimivosti / nedelja, 25. april 2021 / 14:57

Trnuljčica

Kulturne dejavnosti so v zadnjem letu ene izmed največjih žrtev epidemije oz. posledičnih strogih omejitev njihovega izvajanja ali celo popolnega zaprtja. Zdi se, da je kultura pahnjena v vlogo Trn...

GG Plus / nedelja, 25. april 2021 / 14:48

Karel Triler, član Narodne vlade Slovenije

V Škofji Loki se je 21. aprila 1862 rodil slovenski politik in gospodarstvenik dr. Karel Triler. V prvi slovenski narodni vladi, ki je bila ustanovljena 31. oktobra 1918, ko je ljubljanski...

GG Plus / nedelja, 25. april 2021 / 14:44

Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo

»Priljubljena Trdinova tema je bilo razmerje med Dolenjci in Gorenjci. Slednjim je tudi sam pripadal, čeprav je poskušal pri ocenjevanju tega razmerja ostajati le v kar najbolj nevtralni drži. To m...