
Od Hribcev do Pedenjpeda
V kranjski Mestni knjižnici je gostoval klasik slovenskega stripa, ilustracije in animiranega filma Marjan Manček.
Gre za prefinjenega, duhovitega avtorja, čigar ilustracije so prepoznane že na prvi pogled. Mančkov ustvarjalni opus je impresiven: v svoji skoraj polstoletni karieri je ilustriral več kot dvesto knjig, ustvaril številne stripe in animirane filme, najbolj znani izmed njih so gotovo prazgodovinski Hribci.
Manček je o svoji življenjski poti v kranjski knjižnici spregovoril v pogovoru s prav tako legendarnim striparjem Zoranom Smiljaničem. Prve karikature je objavil že v gimnazijskih letih v humorističnem tedniku Pavliha. Med študijem se je preživljal z risanjem karikatur in kratkih stripov, tako za domače kakor tudi tuje časopise in revije. Njegove karikature so bile objavljene v dveh evropskih antologijah risanega humorja in satire Opus International (Pariz, 1972) in Satirikon (Berlin, 1980).
Le kdo izmed otrok se ne spominja Mančkovih igrivih ilustracij za knjige Mojca Pokrajculja, Kozlovska sodba v Višnji Gori, Pedenjped, Kraljična na zrnu graha ter njegovih risanih junakov kot so Modri medvedek, Cufek, Medvedek Brundo, Dajnomir in Miliboža ... Hribce, prazgodovinsko družino, ki so v stripu izhajali najprej v mladinskih revijah, je leta 1993 prenesel tudi na risani film. Tudi idejna zasnova za lik Radovednega Tačka, eno izmed najbolj priljubljenih otroških televizijskih oddaj, je plod domišljije avtorja, ki je likovno zasnoval nekaj lutkovnih predstav (Za devetimi vrati, Grofič prašič, Vrtec pri stari kozi ...) ter sodeloval z mnogimi slovenskimi pesniki in pisatelji (Niko Grafenauer, Boris A. Novak, Polonca Kovač, Slavko Pregl, Miroslav Košuta, Berta Golob ...).
»Novih idej za ilustracije ne zmanjka, tako da z veseljem ostajam aktiven še naprej,« je pogovor sklenil Marjan Manček, čigar ilustracije so vse zbrane ponovno vrnile v čas otroštva.