Mladi migranti niso zaželeni

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / petek, 26. februar 2016 / 12:41

Predlogu, da bi v kranjski dijaški dom namestili mladoletne prosilce za azil, so ostro nasprotovali skorajda vsi: starši dijakov, občina in krajevna skupnost ter tudi nekateri profesorji.

Kranj – Ravnateljica Dijaškega in študentskega doma Kranj Judita Nahtigal se je v torek odločila, da v domu ne bodo namestili mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva odraslih. Tako odločitev je sprejela po ponedeljkovem srečanju s starši dijakov, ki so se na predlog minis­trstev za izobraževanje, za notranje zadeve ter za delo, družino in socialne zadeve odzvali izrazito odklonilno. »Prisotni starši so si bili enotni, da nasprotujejo namestitvi mladoletnih prosilcev za azil v Dijaški in študentski dom Kranj, nekateri med njimi bi v primeru nastanitve svoje otroke tudi izpisali iz doma. Veliko jih je izrazilo sočutje do otrok brez spremstva, vendar menijo, da bi država morala najti drugačno rešitev in jih ne vključevati v okolja, kjer bivajo njihovi sinovi in hčere,« je pojasnila. Ponedeljkov sestanek je sicer potekal za zaprtimi vrati.

Udeležili so se ga starši 20 dijakov od skupno 66, kolikor jih je letos v domu, ter predstavniki vseh treh ministrstev. »Starši so izražali različne strahove in pomisleke in jih ni pomiril noben argument,« je dodala. Na sestanku je bila prisotna tudi profesorica na bližnji Gimnaziji Franceta Prešerna, ki je prinesla podpise 24 profesorjev te šole, ki prav tako nasprotujejo nastanitvi mladoletnih migrantov, nasprotovanje pa so izrazili tudi na kranjski občini in v krajevni skupnosti Zlato polje.

Namestili bi otroke, stare od 10 do 15 let

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je v letu 2015 v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo 42 mladoletnikov brez spremstva. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga, ki se je prav tako udeležil ponedeljkovega sestanka s starši, je pojasnil, da je država nameravala v kranjskem dijaškem domu sprva namestiti šest mladoletnih prosilcev za azil, ki so v Slovenijo prišli iz Sirije in Afganistana. »V tem primeru gre za zelo ranljivo skupino, gre za integracijo mladostnikov brez spremstva, za otroke od 10. do 15. leta starosti. Vsekakor je zanje treba poskrbeti in jih integrirati v družbo. Otroci niso za to nič krivi,« je dejal in poudaril, da so staršem pojasnili, da bi za integracijo otrok skrbeli vzgojitelji, ki bi bili z njimi ves čas, da imajo otroci tudi svoje skrbnike, ki imajo praktično enako vlogo kot starši. »V preteklih letih je taka integracija potekala popolnoma normalno, država po različnih dijaških domovih v različnih lokalnih skupnostih že vrsto let uspešno integrira tudi mladostnike brez spremstva. Med njimi imamo zlatega maturanta, uspešne športnike, otroke, ki so praktično vsi uspešno zaključili šolanje, in z integriranimi otroki nikoli ni bilo varnostnih problemov,« je razložil in zagotovil, da zaskrbljenost zaradi migrantov v Sloveniji ni potrebna: »Brez večjih varnostnih zadržkov smo do današnjega dne skoraj pol milijona migrantov prepeljali preko Slovenije, vsekakor pa želimo biti v prvi vrsti odgovorni do svojih državljanov in državljank, zagotoviti njihovo varnost in hkrati poskrbeti tudi za varnost migrantov.«

Ravnateljica Nahtigalova je še razložila, da je bilo za nastanitev mladoletnih migrantov predvidenih nekaj sob v nezasedenem 3. nadstropju starega dela študentskega doma: »Torej mladoletni prosilci za azil ne bi bili nastanjeni v dijaške skupine, niti ne v isto stavbo, kjer so dijaki, ampak ločeno od njih, z njimi pa bi delali zunanji strokovni sodelavci.« Sama meni, da nastanitev teh otrok ne bi imela negativnega vpliva na utečeno delo in življenje v domu, ampak bi bila prispevek k strpnosti, solidarnosti in vzgoji mladih k človečnosti in spoštovanju drugih.

Strah pred neznanim

Večina staršev se je po ponedeljkovem sestanku prisotnim novinarjem izognila, opogumil pa se je oče dijaka prvega letnika športnega oddelka Gimnazije Franceta Prešerna in povedal, da je na sestanku veliko vprašanj ostalo brez odgovorov: »Predvsem niso povedali, kdo bo odgovarjal, če se kaj slabega zgodi. Veliko staršev je zaskrbljenih, strah jih je neznanega, kaj to pomeni za prihodnost, tudi za sam panožni nordijski center, saj je tu veliko športnikov.« V domu bi bilo sicer prostora za 22 mladoletnih migrantov, je še dodal.

Nasprotovanje namestitvi mladoletnih migrantov v Kranju je sprožilo vrsto kritičnih odzivov. Iz urada varuha človekovih pravic so sporočili, da strah pred temi otroki izkazuje pomanjkanje človečnosti. V Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete in Slovenskem društvu pedagogov pa so v skupni izjavi za javnost zapisali, da so nasprotovanje najmanj pričakovali od profesorjev, saj gre za pedagoške strokovne delavce, katerih poslanstvo je poučevanje in vzgoja mladih gimnazijcev. Po mnenju glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimirja Štruklja gre za »prispevek k poglabljanju predsodkov, paranoje in zavračanja ljudi, ki so nujno potrebni pomoči«, namesto da bi profesorji delovali v smeri spodbujanja tolerantnosti, dialoga, sočutja, solidarnosti in razumevanja drugačnosti, kar jim nalaga tudi zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.