Ponovno se uvaja vajeništvo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 26. februar 2016 / 12:56

Predvidoma marca naj bi bil končan delovni osnutek zakona o vajeništvu, prva generacija vajencev naj bi se začela izobraževati že prihodnje leto.

Kranj – Izhodišča za pripravo zakona o vajeništvu, s katerim bi po desetih letih v Sloveniji spet vpeljali sistem vajeništva, pripravlja posebna delovna skupina pod vodstvom ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Po pojasnilih ministrstva naj bi imeli vajenci status dijaka na občasnem delu, delodajalci pa naj bi jim za opravljeno delo izplačevali »nagrado«, štelo bi se jim tudi v delovno dobo. Med dijaki, šolo in delodajalci bi sklenili tripartitno pogodbo o zaposlitvi, pri čemer za dijaka ne bi veljala določila zakona o delovnih razmerjih. Že v prihodnjem šolskem letu bodo po napovedih ministrstva izvedli praktična pilotska preverjanja različnih modelov vajeništva na devetih izbranih področjih, in sicer za poklic oblikovalca kovin, orodjarja, kamnoseka, mizarja, gastronoma, hotelirja, papirničarja in papirniškega tehnika, upravljavca strojev, steklopihača in brusilca stekla. Ni pa še znano, kako se bodo finančna bremena porazdelila med državo in delodajalci.

Po mnenju ravnateljice Biotehniškega centra Naklo Andreje Ahčin bi bilo vajeništvo neprimerno vpeljati za vse poklice, ampak predvsem za redke poklice, po katerih obenem obstajajo potrebe na trgu dela. Tak primer je na njihovi šoli program mesarja, pri katerem si morajo dijaki že zdaj zagotoviti individualne pogodbe za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu, kar se je po njenih besedah zelo dobro obneslo. Ob tem poudarja, da ima čas srednješolskega izobraževanja poleg poklicnega usposabljanja predvsem nalogo osebnostnega razvoja mladine. Vajeništvo se ji zdi smiselno omejiti na poklice, kjer bi bilo tudi delovno okolje motivirano, saj bi taki dijaki na delovnem mestu potrebovali nekoga, ki bi se ukvarjal z njimi. »Po srednješolskem poklicnem izobraževanju pa bi bilo zelo primerno, da se oblikujejo programi za specializacije na delovnih mestih. V tem delu pa zagotovo znamo sodelovati z delovnimi okolji, v svojem medpodjetniškem centru že zdaj organiziramo odlična okolja za učenje in specializacije,« je poudarila Andreja Ahčin. Zato podpira specializirana usposabljanja na delovnih mestih v povezavi s šolami.

V gospodarstvu so nekateri zelo pogrešali vajeništvo. Njegovo ponovno uvedbo podpira tudi direktor Pekarstva Orehek Dušan Dermota. »Že ob ukinjanju vajeništva se mi je zdelo smešno, da so sploh razmišljali o tem. Že takrat sem opozarjal, da čez nekaj let ne bomo mogli dobiti obrtnika, ker bodo vsi mladi silili v šole, čeprav jih mogoče niti ne veselijo niti jih niso sposobni končati,« je poudaril Dermota. Zato je prepričan, da je šlo poklicno izobraževanje pri nas v povsem napačno smer. »Vajeništvo poznajo povsod po svetu. V šoli mladi že dobijo potrebna znanja, a potrebna je tudi praksa, da se bodo lahko potem izkazali na delovnem mestu in postali mojstri svojega poklica.« Direktor M Sore Aleš Dolenc priznava, da sprememb na tem področju ne pozna. Vajeništvo je po njegovem širok pojem in si pod njim lahko predstavljamo marsikaj. Prepričan pa je, da je potrebno neko sodelovanje med šolo in podjetjem, vse spremembe pa je treba uvajati premišljeno.

V podjetju Acroni, ki je član skupine SIJ, že danes omogočajo dijakom in študentom opravljanje obvezne delovne prakse pod nadzorom izkušenih in usposobljenih mentorjev, ki imajo opravljen tudi pedagoško-andragoški izpit. »Ob tem se dijaki srečajo s praktičnim delom in pridobijo tudi praktične delovne izkušnje, ki so sicer zelo omejene, saj obvezna delovna praksa traja od dva do osemnajst tednov,« je pojasnil glavni direktor Acronija Blaž Jasnič in dodal, da so spremembe našega sistema izobraževanja nujne, saj bo moral šolski sistem bolj slediti tudi potrebam gospodarstva in z njim delati z roko v roki. »Danes ugotavljamo, da je breme praktične uvedbe v delo v celoti breme delodajalca. Uvedba vajeništva, kjer bi bil bolj kot teoretični poudarjen praktični vidik izobraževanja, se nam zdi smiselna, zlasti za dijake poklicnih in tehničnih šol, saj se bo tak dijak hitreje vključil v delovni proces; hkrati pa bi bilo nujno, da bi bilo praktično izobraževanje oziroma vajeništvo tudi bolj ciljno orientirano in v skladu s potrebami gospodarskih družb v lokalnem okolju.« Novi zakon, še opozarja Jasnič, bo moral v popolnosti urediti status vajencev in financiranje, saj bi uvedba vajeništva pomenila tudi povečan strošek delodajalcev preko plačila mentorstev. Pomembna prednost vajeništva je torej po Jasničevih besedah poudarek na praktičnih znanjih, ker bo šlo bolj za izobraževanje »iz dela in za delo«, bistveno se bo skrajšalo obdobje usposabljanja za samostojno delo. »Bodo pa ti dijaki bolj ozko specializirani in pri zaposlitvi oziroma nadaljnjih kariernih korakih bolj vezani na konkretnega delodajalca.« Zato se mu zdi pomembno pravo ravnovesje pri razmejitvi med praktičnim in teoretičnim delom izobraževanja.