Vlada bi zvišala upravne takse

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / četrtek, 25. februar 2016 / 11:20

Zaradi višjih upravnih taks naj bi se v državni proračun na letni ravni nateklo dodatnih 1,1 milijona evrov. V noveli zakona o upravnih taksah so predlagane tudi nekatere nove oprostitve plačila takse.

Kranj – Vlada je prejšnji teden v obravnavo v državni zbor poslala predlog novele zakona o upravnih taksah, s katerim med drugim zvišuje takse v upravnih postopkih. Kot so izračunali na ministrstvu za javno upravo, naj bi se od višjih upravnih taks v drugi polovici leta 2016 v proračun dodatno nateklo vsaj 590 tisoč evrov več prihodkov, v prihodnjem letu pa za 1,1 milijona evrov. Več proračunskih prihodkov pričakujejo tudi zaradi podaljšanja absolutnega roka zastaranja, kar bo pripomoglo k višjemu številu uspešno končanih postopkov prisilnih izterjav. Uvajajo se tudi nekatere nove oprostitve plačila takse, kar pa na prihodke državnega proračuna ne bo imelo bistvenega vpliva, ugotavljajo. Občine si bodo zaradi višjih taks le minimalno opomogle (le za približno dva tisoč evrov dodatnih prihodkov), medtem ko gospodarstvo zaradi podražitve taks ne bi smelo imeti opaznih dodatnih obremenitev.

Kot je zapisano v gradivu, ki je objavljeno na spletnih straneh vlade, se je potreba po spremembi višine nekaterih taks pokazala »zaradi ponovne presoje zahtevnosti posameznih upravnih postopkov oziroma stroškov, ki nastajajo organom, ki morajo obračunati takso«. Od že omenjenih nekaterih novih oprostitvah plačila takse (npr. za študente iz tretjih držav, na področju ribiške politike ali za dokumente v zvezi z odobritvijo statusa organizacije v javnem interesu) in poenostavitev postopka (npr. v primeru vloge za oprostitev upravne takse iz razloga slabega premoženjskega stanja) država pričakuje »relativno nizko« zmanjšanje proračunskih prihodkov – za okoli 180 tisoč evrov letno.

Novela zakona uvaja tudi spremembe v postopkih. Med drugim je natančneje opredeljen organ, ki je pristojen za reševanje pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog oziroma sklep glede oprostitve takse. S spremembami je jasno določen tudi organ, pristojen za odločanje o pritožbi zaradi vračila preveč plačane takse, ter postopanje organa oziroma stranke v primeru preveč plačane takse ali kadar je bila plačana taksa, ki je stranki ni bilo treba plačati. Kot ocenjujejo na ministrstvu za javno upravo, bo jasnejši zapis pravil o pristojnosti vplival na skrajšanje časa za odločanje organa. Natančneje so v zakonu opredelili tudi ugotovitveni postopek izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila takse zaradi slabega premoženjskega stanja. Absolutni rok zastaranja za izterjavo neplačanih taks se podaljšuje na deset let (prej štiri leta), relativni zastaralni rok pa ostaja enak – dve leti. Podaljšanje zastaralnega roka bo omogočilo učinkovitejšo izterjavo taks, saj je zaradi dosedanjega relativno kratkega roka po podatkih finančne uprave od 381 rešenih zadev v letu 2014 kar pri 70 postopkih oziroma skoraj petini zadev prišlo do zastaranja in s tem posledično do ustavitve postopka izvršbe zoper taksnega zavezanca.