Bodo v Kranju nastanili mladoletne azilante?

Starši dijakov in študentov, ki bivajo v Dijaškem in študentskem domu v Kranju, so zaskrbljeni zaradi namere države, da v domu nastani mladoletne prosilce za azil, stare od 10 do 15 let, ki so v Slovenijo iz Afganistana in Sirije prišli brez spremstva staršev.

Kranj – Država razmišlja, da bi v Dijaškem in študentskem domu v Kranju nastanila mladoletne prosilce za mednarodno zaščito, ki so v Slovenijo z vojnih območij v Afganistanu in Siriji prišli brez spremstva staršev, ter jih v nadaljevanju integrirala v družbo. Starši dijakov in študentov, ki stanujejo v domu, so zaskrbljeni, zato se je včeraj z njimi sestal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga, da jim je dodatno pojasnil namero države. »Še enkrat državljankam in državljanom zagotavljam, da so lahko brez skrbi. Brez večjih varnostnih zadržkov smo do današnjega dne skoraj pol milijona migrantov pripeljali v Slovenijo, vsekakor pa želimo biti v prvi vrsti odgovorni do svojih državljanov in državljank, zagotoviti njihovo varnost in hkrati poskrbeti tudi za varnost migrantov. V tem primeru gre za zelo ranljivo skupino, gre za integracijo mladostnikov brez spremstva, za otroke od 10. do 15. leta starosti. Vsekakor je zanje treba poskrbeti in jih integrirati v družbo. Otroci niso za to nič krivi. Zaskrbljenost ni potrebna, želimo se pogovarjati z lokalnimi skupnostmi, želimo biti odkriti do njih, zato smo danes tukaj,« je po dvournem srečanju povedal državni sekretar in napovedal, da bo vlada odločitev sprejela že danes in o njej obvestila medije.

Med integriranimi mladostniki tudi zlati maturant

Po Špengovih besedah je razprava s starši, prisotnih jih je bilo okoli 80, potekala konstruktivno, nekateri starši pa so izrazili svoje pomisleke, ki so jim tudi prisluhnili. »Pojasnili smo jim, da za integracijo otrok skrbijo vzgojitelji, ki so z njimi ves čas, da imajo otroci tudi svoje skrbnike, ki imajo praktično enako vlogo kot starši. V resnici so te otroke starši poslali po boljšem jutri v Evropo z vojnega območja, da jim rešijo življenja. Poslali so jih morda zato, ker so doma ostali brez svojih staršev. Danes so ti otroci pri nas, to je dejstvo, zato je treba zanje poskrbeti,« je dejal. V preteklih letih je taka integracija potekala popolnoma normalno, država po različnih dijaških domovih v različnih lokalnih skupnostih že vrsto let uspešno integrira tudi mladostnike brez spremstva, je dodal. »Med njimi imamo zlatega maturanta, uspešne športnike, otroke, ki so praktično vsi uspešno zaključili šolanje, in z integriranimi otroki nikoli ni bilo varnostnih problemov.«

Koliko mladoletnih prosilcev za azil želijo nastaniti v kranjskem dijaškem in študentskem domu, je po Špengovih besedah še prezgodaj govoriti, trenutno pa je v Sloveniji brez staršev šest mladoletnih otrok iz Afganistana in Sirije, ki so zaprosili za mednarodno zaščito. Po naših informacijah naj bi sicer v Kranju nastanili do 22 mladih azilantov. Ravnateljica doma Judita Nahtigal včeraj ni želela stopiti pred novinarje, je pa v pojasnilu, ki ga je po elektronski pošti posredovala staršem, zapisala, da bi za bivanje mladoletnih prosilcev za azil, za katere se pričakuje, da se bodo kasneje vključili tudi v programe osnovnega ali srednjega šolanja v Kranju, namenili 3. nadstropje starega študentskega doma. Ravnateljica ne pričakuje, da bo bivanje mladih azilantov kakorkoli negativno vplivalo na življenje v domu, saj bo poskrbljeno za strokovno delo z njimi.

Starši niso dobili vseh odgovorov

Starši so po drugi strani včerajšnji sestanek zapuščali še vedno zaskrbljeni in negotovi. Večina se je medijem izognila, redki, ki so bili pripravljeni kaj povedati, pa so prosili za anonimnost. »Žal je veliko vprašanj ostalo brez odgovorov. Predvsem niso povedali, kdo bo odgovarjal, če se kaj slabega zgodi. Olepšali so seveda svojo zgodbo, mi smo povedali svoje mnenje, država pa se bo seveda odločila po svoje. Veliko staršev je zaskrbljenih, strah jih je pred neznanim, kaj to pomeni za prihodnost, tudi za sam nordijski center, saj je tu veliko športnikov. Izvedeli smo, da tudi nekateri učitelji ne podpirajo tega, zaskrbljeni so tudi dijaki in študenti, niti jih doslej nihče ni nič vprašal,« je povedal oče dijaka prvega letnika športnega oddelka Gimnazije Franceta Prešerna, ki je sicer doma na Jesenicah. »Skrbi me, da je odločitev že sprejeta, vsaj tak občutek imam. Upam, da bodo današnji argumenti staršev to odločitev spremenili. Predlagali smo tudi, da bi bila boljša rešitev, če bi se za te otroke našle družine, ki bi jih bile pripravljene vzeti pod svojo streho,« je še dejal.