Migrantov nočejo za sosede
V soboto popoldne se je na protestnem shodu zoper namestitev beguncev v poslopje Baumaxa zbralo okoli tri tisoč ljudi. Prišli so s transparenti proti migrantom in vladi, s slovenskimi zastavami, domoljubnega duha so izražali z narodno-zabavno glasbo, po regionalni cesti in v tamkajšnjem krožišču so vozili traktorji z zgovornimi napisi.
Šenčur – Protestniki, ki niso prišli le iz bližnjega Šenčurja, temveč tudi iz Kranja in drugih gorenjskih krajev, so se sprva zbrali na zelenici ob stavbi nekdanjega Baumaxa, eni od potencialnih lokacij za namestitev migrantov, zatem se je množica preselila na parkirišče, kjer so s hojo v krogih izražali svoje nasprotovanje naselitvi migrantov. Govorov ni bilo, iz zvočnikov je zvenela le narodno-zabavna glasba, o vsebini protesta pa so govorili napisi, ki so jih nosili protestniki. Tudi organizatorji protestnega shoda, ki so nanj pozivali prek družbenega omrežja, se niso razkrili. Cesto so zasedli traktorji in so jo zato za čas protesta zaprli za promet, prav tako je bil zaprt izvoz z avtoceste. Za varnost so skrbeli policisti, dogodek so tudi snemali z dronom, kar je policija napovedala že dan pred protestom. Ta je na srečo mirno minil in protestniki so se po dveh urah razšli.
Med množico protestnikov je bil tudi župan občine Šenčur Ciril Kozjek. »Danes sem tu kot občan. Zadovoljen sem, da se je zbralo toliko ljudi, ki na miren način zahtevajo, da se uredi ta problem in da ljudje tu živimo varno. Državi na tak način kažemo, da smo enotni in naj upošteva tudi naše mnenje,« je dejal Kozjek. Ponovil je, da si v Šenčurju želijo, da bi poslopje Baumaxa ostalo namenjeno trgovski dejavnosti. Za ta namen je bilo tudi zgrajeno, ne pa da bi ga spremenili v začasni ali celo stalni center za migrante. Shod so s svojo navzočnostjo podprli tudi nekateri politiki, med njimi poslanci SDS Branko Grims, Žan Mahnič, Andrej Čuš in Jernej Vatovec iz stranke NSi, videli smo tudi nekdanjega tržiškega župana Pavla Ruparja. »Evropska norost s priseljevanji migrantov se mora končati,« je na shodu dejal poslanec Branko Grims. »V Sloveniji ne potrebujemo nobenih migrantov, želimo le živeti varno, želimo ekonomski razvoj, spoštovanje človekovih pravic, mir, integriteto ... Za te cilje bomo storili vse, kar se da doseči z demokratičnimi sredstvi. Ne gre le za Baumax v Šenčurju, sem proti vsem mogočim Baumaxom kjerkoli na Gorenjskem in v Sloveniji. Naša država ima svojih socialnih in varnostnih problemov dovolj, težave, zaradi katerih nastajajo migracije, pa je treba reševati na njihovem izvoru.«
V Šenčurju so proti nastanitvenemu centru v vseh krajevnih skupnosti zbirali podpise, ki jih bodo po besedah župana Cirila Kozjeka predložili državnim organom, če bo to potrebno. Enako je bilo tudi sporočilo protesta. »Jaz in ostali občani smo danes tukaj zato, ker menimo, da ljudje iz bližnjevzhodnih držav ne sodijo v naše okolje. Že svojih revežev imamo dovolj in ne moremo hraniti še drugih,« je svojo navzočnost na protestu utemeljil Miro Peternel in dodal, da nameravajo braniti Slovenijo, pri tem pa se počutijo zmagovito kot naši športniki. Da so prebivalci prestrašeni, ker ne vedo, kaj naj od migrantov pričakujejo, če bi jih država naselila v njihovi bližini, pa meni Janez Sušnik: »Država se mora zavedati, da je to problem, in zapreti meje, da v Sloveniji ne bi obtičali migranti. Premajhni smo namreč, da bi lahko ob vseh socialnih težavah, ki že sedaj obstajajo pri nas, skrbeli še za te ljudi. Stavba Baumaxa tudi ni primerna za bivanje migrantov, poleg tega pa smo na televiziji videli posnetke, kakšno puščajo za seboj ...«
Od več udeležencev, ki so od drugod prišli podpret protest Šenčurjanov, smo slišali, da gre pravzaprav za nezaupanje do vlade, ki se ne pogovarja z domačini in jih glede morebitne namestitve pušča v negotovosti. Če bi se ljudje počutili varne, takih dejanj ne bi bilo treba. Ena od udeleženk, ki je prišla iz Škofje Loke, je menila, da so migranti zlasti tisti ljudje, ki imajo denar, da lahko zapustijo svojo državo, največji reveži tako ali tako ostanejo doma in tvegajo življenja. Spet druga je prepričana, naj bomo solidarni do beguncev, zlasti žensk in otrok ter ostarelih, moški pa naj v domovini poprimejo za orožje. Strah pred prebežniki pa je živ tudi zaradi dogodkov v Kölnu in drugje po Evropi, kjer je prihajalo do nasilja, nadlegovanj, posilstev. Zavarovati želimo svojo varnost in varnost otrok, je dejala ena od protestnic.