Prigode navadnega človeka

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 22. februar 2016 / 10:48

Kulturno društvo Kruh Križe gledališko občinstvo po Gorenjskem navdušuje s komedijo Navaden človek.

V skoraj petnaj­stih letih delovanja je KD Kruh Križe, zlasti po zaslugi gledališke skupine, postalo eno najbolj aktivnih in prepoznavnih društev v regiji. Vsako leto z eno ali dvema celovečernima predstavama go­stujejo po tržiških in številnih gorenjskih odrih, tudi v zamejstvu. Tvorno sodelujejo pri mnogih drugih projektih, največ z župnijo Križe, Tržiškim muzejem, Zvezo kulturnih organizacij Tržič in OI JSKD, že desetletje pa so tudi organizatorji Vikenda smeha, jesenskega srečanja amaterskih gledaliških skupin s komičnimi predstavami. Stalne skupine kulturnega društva, katerega predsednik je Slav­ko Bohinc, so: gledališka skupina, otroška gledališka skupina Kajzerice (mentor obeh David Ahačič), mešani pevski zbor (mentorji Tina Bohinc, Manca Valjavec in Franci Grandovec) ter skupina za ohranjanje običajev (mentor Slavko Bohinc).

Gledališki ansambel od ustanovitve sestavljata tudi dva prejemnika naziva naj gorenjski komedijant Jana Kus in David Ahačič. Trenutno gostujejo po gorenjskih gledaliških odrih – Križe, Naklo ... – s komedijo Branislava Nušića Navaden človek. Nušić je najuspešnejši srbski komediograf prve polovice 20. stoletja in zla­sti njegova dramska besedila Narodni poslanec, Sumljiva oseba, Gospa ministrica in Pokojnik so priljubljena stalnica evropskih pa tudi slovenskih odrskih desk. V igri Navaden človek KD Kruh Križe na oder postavlja uprizoritev ljubezenske zgodbe z neobičajno srečnim razpletom in številnimi zabavnimi zapleti. Osrednji lik je mladi pesnik, ki se na podeželju skriva pred avtokratsko cenzuro. Uporablja lažno ime, da ga ne bi prepoznali, vendar svojo odločitev vse težje prenaša, saj se zaljubi v mlado deklico, ki pa je povsem očarana nad poezijo neznanega pesnika in je za naklonjenost domnevno »navadnega« mladeniča povsem neobčutljiva. Ko pa se na prizorišču pojavi še oče fanta, čigar ime pesnik uporablja, se zaplet zdi ne samo nerešljiv, temveč tudi povsem usoden.