Volitve po ameriško

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 20. februar 2016 / 09:44

Volitve predsednika ZDA, ki naj bi bil najmočnejši med vladarji tega sveta, so za nas zelo zapletene. In dolgotrajne, saj potekajo skoraj dve leti. Trenutno vsaka od obeh glavnih strank izbira svojega kandidata za končni obračun …

Posredno in zapleteno

Ameriška demokracija je zelo stara – od 4. julija 1776, ko je bila razglašena neodvisnost, oziroma od 1787, ko je bila sprejeta ustava ZDA. Starejša in še vedno živeča je pravzaprav le britanska demokracija; ta se je začela že pred 800 leti (1215), ko je kralj pod pritiskom plemičev podpisal Veliko listino svoboščin (Magna carta libertatum). Ko so ustanovili neodvisne ZDA, so očetje nove države menili, da ljudstvo še ni zrelo za neposredne volitve predsednika. Zato imamo še danes dvojno posebnost ameriških volitev: te so posredne – volivci najprej v vsaki državi izvolijo elektorje, ti pa na koncu predsednika. »Predsedniške volitve se izvedejo vsake štiri leta, v zadnjih letih so bile tako leta 2000, 2004, 2008 in 2012. Volijo lahko državljani, stari 18 let ali več. Voli se predsednika in podpredsednika skupaj. Bistveno je, da med kandidati za predsednika ne zmaga tisti, ki dobi večino vseh glasov volivcev, temveč tisti, ki dobi večino od 538 elektorskih glasov, to je več kot 270. Elektorski glasovi predstavljajo zmago kandidata v eni zvezni državi (zraven spada še District of Columbia). Če torej predsedniški kandidat dobi večino glasov volivcev v posamezni zvezni državi, dobi vse elektorske glasove te zvezne države in torej ta država podpira tega predsedniškega kandidata kot kandidata za predsednika ZDA. Izjema sta zvezni državi Nebraska in Maine. Zato je cilj kandidatov boriti se za vsako zvezno državo posebej. Leta 2000 je npr. Al Gore izgubil na predsedniških volitvah, čeprav je večina volivcev v ZDA volila zanj, a mu to zaradi sistema elektorskih glasov ni prineslo zmage. Koliko elektorskih glasov ima država, je odvisno od tega, koliko okrožij (podobno občinam ali pokrajinam) zvezna država ima. Število okrožij (angl. counties) je odvisno od števila prebivalcev. Kalifornija ima npr. 36 milijonov prebivalcev (podatki leta 2006), ki so približno enakomerno porazdeljeni v 53 okrožij. Kansas ima 3 milijone prebivalcev (podatki leta 2006), razdeljenih v 4 okrožja. S tem se moč števila glasov porazdeli na število elektorskih glasov in nekako uravnoteži 'glas ljudstva'. Večja populacija zvezne države torej pomeni več okrožij, kar pomeni večje število elektorskih glasov in torej večji vpliv na rezultat volitev. Število elektorjev določene zvezne države je torej število okrožij plus število senatorjev, ki pa je za vse zvezne države 2. Tako ima Kalifornija 53+2=55 elektorskih glasov in Kansas 4+2=6 elektorskih glasov. Zato so zvezne države z veliko prebivalcev tako pomembne za predsedniške kandidate …« (Vir: Wikipedija, članek Predsednik Združenih držav Amerike)

Predsedniški dinastiji

V zadnjih desetletjih sta se na ameriški predsedniški sceni uveljavili dve dinastiji – Bush in Clinton. Novinarka Barbara Briški, dolgoletna dopisnica iz ZDA, ta fenomen komentira takole: »Od sredine 70. let, ko je bil starejši Bush šef Cie, se vrstita dve družini. George Bush je bil potem osem let podpredsednik, nato štiri leta predsednik, osem let mu je sledil Bill Clinton, nato naslednji Bush osem let ... Hecno je, da se v državi, ki ima več kot 310 milijonov prebivalcev, na koncu vse skrči na dve družini, med katerima izbirajo predsednika. Ko je Hillary Clinton leta 2008 izgubila strankarske kvalifikacije, sem zapisala, da je bila sama kriva, ker je bil njen štab tako prepričan o zmagi, da so pozabili delati na terenu, in da je morda prišel čas, da se posveti predavanjem ali kaj podobnega. Ameriška predsedniška bitka je zelo zahtevna. V Evropi traja po nekaj mesecev, tam intenzivno traja dve leti. Kdo so kandidati, ki so pripravljeni iti skozi takšno torturo? Kako močno si morajo želeti biti izbrani? Hillary je popolnoma legitimna kandidatka. Jeb Bush je bil prvotno planiran za naslednjega predsednika. Imel je brutalno veliko denarja, zato še vedno lahko vztraja v kandidaturi, čeprav mu številke kažejo slabo. A je katastrofalen na debatah, to pa je tisto, kar volivci vidijo …« (Vri: MMC RTV SLO) No, bomo videli, pustimo se presenetiti.

V Berlinu o Hollywoodu

V Berlinu poteka 66. filmski festival, eden najuglednejših na svetu. Predsednica žirije je to pot Meryl Streep, veteranka Hoolywooda. Eden od nagrajencev pa je v Ukrajini rojeni ameriški filmski producent Ben Barenholtz. In ta je izjavil: »Kar slišite o Hollywoodu, je v veliki meri mit – z obeh strani. O tem vlada veliko nerazumevanje, za kaj sploh gre. V Hollywoodu ne gre za ustvarjanje filmov. Prva prioriteta ljudi je, da obdržijo svoje delo. Druga je ego in tretja denar.« Hm.