Policista sta pazila na kip Franceta Prešerna, ki je bil pripravljen za morebiten recitatorski vskok na letošnjo proslavo. / Foto: The Okl

Zdravljica nima meja

Ob proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku smo Slovenci spet dokazali, da smo to, kar smo. Izvedeli smo, da je vsaka stran imela pripravljene svoje izvajalce Zdravljice.

Drage Slovenke, dragi Slove­nci … ne to ni začetek pozdravnega nagovora na kakšni proslavi, svečani akademiji ali vsedržavnem dogodku, to je začetek žalostne ugotovitve, da je ni proslave v naši državi, zaradi katere se ne bi med seboj sprli. Če zamižimo na obe očesi in pozabimo na to, da na ene hodijo desni politiki na druge pa preostali in da na enih igra muzika na tri akorde, na drugih pa akordov sploh ni, lahko vsakič znova ugotovimo, da je bilo s proslavo nekaj narobe. Enkrat ni v redu program, drugič nastopajoči. Vsakoletna proslava na predvečer slovenskega kulturnega praznika in na njej podelitev Prešernovih nagrad je živ primer prej zapisanega.

Še sreča, da se letos nihče ni vtaknil v nagrajence in so slednji vsi po nagrade tudi prišli. Žal pa je v Sloveniji spet prevladala matematična funkcija deljenja namesto množenja in je ene zmotil koncept proslave, saj so ustvarjalci v izvajanju Zdravljice v različnih jezikih prepoznavali njeno svetovljanskost, drugi pa so v tujih recitacijah videli skrunjenje državne himne. Pa smo tam. Nakar se je pritožil še režiser predstave, da mu je bila okrnjena umetniška svoboda pri snovanju proslave. Pa smo tam.

Pa smo tudi v naši velikobratski redakciji nekoliko pobrskali, v čem je težava, Malega Brata poslali na teren in izvedeli sledeče. Oba pola Slovencev sta imela v igri še nekaj različnih recitatorjev, ki bi lahko kadarkoli vskočili. Tako je imel domoljubni in narodnozavedni del državljanov v stalni pripravljenosti našega očaka Triglav, ki bi v zimskem vetru bučal Zdravljico, Prešernov kip (glej fotografijo) bi verze bronasto donel v noč, zavijali bi jo tudi domači slovenski gozdovi, Zdravljico so zvadile tudi nekatere domače živali ... Na drugi strani so v svet usmerjeni državljani imeli v pripravljenosti Zdravljico v jekleni izvedbi železniških traverz za drugi tir, menda že obstaja na majicah natisnjena slovenska himna, ki bi jo izvedli v tišini zgolj v vizualni različici, za vsak slučaj pa imajo na voljo tudi papigo, ki zna Zdravljico v štiriinšestdesetih svetovnih jezikih, od tega vsaj v osmih različnih arabskih narečjih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / / 10:43

Kako aktivne so električne polnilnice

Šenčur – V občini Šenčur je nameščenih osem električnih polnilnic za avtomobile, ki so bile postavljene večinoma s sofinanciranjem Eko sklada. Upravljajo jih Gorenjske elektrarne. Na januarski seji...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 18:38

Register kmetijskih gospodarstev ne deluje

Kranj – Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sporočili, da aplikacija za vodenje registra kmetijskih gospodarstev od 30. decembra do 20. januarja ne bo delovala. V tem času bodo a...

Gospodarstvo / / 18:37

Iz tujine dobro skrbi za gozdove

Čeprav Otokar Pogačnik, (so)lastnik posestva Krumperk, živi v tujini, dobro skrbi za gozdove.

Rekreacija / / 18:35

Glasovi kolesarji v letu 2022

Panoramski kolesarji smo se letos potepali na petih izletih in skupno z različnimi skupinami na njih preživeli 23 dni. V maju smo z barko pluli po kvarnerskih otokih. V drugi polovici maja je bilo...

Zanimivosti / / 18:33

Priljubljeni praznični paneton

V nekem obdobju svojega življenja Šenčurjan Andraž Bajželj ni natanko vedel, kam ga bo zanesla pot. Potem je odkril peko z drožmi in danes je okus njegovega panetona s čokolado takšen, da ga lahko opi...

Kamnik / / 18:32

Vodni sistem je občutljiv

V teh dneh se zaključuje projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, namenjen ozaveščanju o pomenu ohranjanja čiste pitne vode in premišljenemu razvoju turizma..