Policista sta pazila na kip Franceta Prešerna, ki je bil pripravljen za morebiten recitatorski vskok na letošnjo proslavo. / Foto: The Okl

Zdravljica nima meja

Ob proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku smo Slovenci spet dokazali, da smo to, kar smo. Izvedeli smo, da je vsaka stran imela pripravljene svoje izvajalce Zdravljice.

Drage Slovenke, dragi Slove­nci … ne to ni začetek pozdravnega nagovora na kakšni proslavi, svečani akademiji ali vsedržavnem dogodku, to je začetek žalostne ugotovitve, da je ni proslave v naši državi, zaradi katere se ne bi med seboj sprli. Če zamižimo na obe očesi in pozabimo na to, da na ene hodijo desni politiki na druge pa preostali in da na enih igra muzika na tri akorde, na drugih pa akordov sploh ni, lahko vsakič znova ugotovimo, da je bilo s proslavo nekaj narobe. Enkrat ni v redu program, drugič nastopajoči. Vsakoletna proslava na predvečer slovenskega kulturnega praznika in na njej podelitev Prešernovih nagrad je živ primer prej zapisanega.

Še sreča, da se letos nihče ni vtaknil v nagrajence in so slednji vsi po nagrade tudi prišli. Žal pa je v Sloveniji spet prevladala matematična funkcija deljenja namesto množenja in je ene zmotil koncept proslave, saj so ustvarjalci v izvajanju Zdravljice v različnih jezikih prepoznavali njeno svetovljanskost, drugi pa so v tujih recitacijah videli skrunjenje državne himne. Pa smo tam. Nakar se je pritožil še režiser predstave, da mu je bila okrnjena umetniška svoboda pri snovanju proslave. Pa smo tam.

Pa smo tudi v naši velikobratski redakciji nekoliko pobrskali, v čem je težava, Malega Brata poslali na teren in izvedeli sledeče. Oba pola Slovencev sta imela v igri še nekaj različnih recitatorjev, ki bi lahko kadarkoli vskočili. Tako je imel domoljubni in narodnozavedni del državljanov v stalni pripravljenosti našega očaka Triglav, ki bi v zimskem vetru bučal Zdravljico, Prešernov kip (glej fotografijo) bi verze bronasto donel v noč, zavijali bi jo tudi domači slovenski gozdovi, Zdravljico so zvadile tudi nekatere domače živali ... Na drugi strani so v svet usmerjeni državljani imeli v pripravljenosti Zdravljico v jekleni izvedbi železniških traverz za drugi tir, menda že obstaja na majicah natisnjena slovenska himna, ki bi jo izvedli v tišini zgolj v vizualni različici, za vsak slučaj pa imajo na voljo tudi papigo, ki zna Zdravljico v štiriinšestdesetih svetovnih jezikih, od tega vsaj v osmih različnih arabskih narečjih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 9. maj 2018 / 10:32

Spremenjen režim obiskov v kranjski bolnišnici

Kranj – V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj so nekoliko spremenili režim obiskov. Obiski na ginekološkem in porodniškem oddelku so vsak dan od 15. do 17. ure, na obisk lahko pridejo e...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Na štartu ve, kako daleč je cilj

Tudi zato je Škofjeločan Lojze Primožič v svojem prvem poskusu uspešno opravil eno najbolj garaških športnih preizkušenj, imenovano ironman.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zlata čipka Aliču in Žakljevi

Na kolesarski dirki od Železnikov do Soriške planine sta bila najhitrejša Simon Alič in Rada Žakelj.

Žiri / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zbirka o utrdbah v žirovskem muzeju

V Stari šoli oziroma Muzeju Žiri so pred mesecem za dva konca tednov odprli zbirko Pozdravljeni, ljubitelji utrdb.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Železniki v znamenju čipk

Letošnji Čipkarski dnevi so v Železnike privabili okoli sedem tisoč obiskovalcev. Novost: razstava čipk na oknih v starem delu mesta.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Letos šest občinskih nagrajencev

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Železnikih, ki je letos potekala v znamenju Janeza Evangelista Kreka, so listino častnega občana podelili doktorju medicine Jožetu Možganu.