Kako do praktičnih znanj?

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / petek, 12. februar 2016 / 10:59

Dijaki poleg splošnih in strokovnih znanj potrebujejo tudi praktična znanja za poklice, ki jih bodo opravljali, ko zaključijo šolanje. Kakšne so njihove izkušnje in potrebe ter kakšna so pričakovanja in pomisleki delodajalcev, pri katerih dijaki opravljajo usposabljanja, so se pogovarjali na okrogli mizi, ki so jo na to temo prejšnji teden pripravili na Ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica.

Praktično usposabljanje z delom mnogim dijakom predstavlja prvi stik s poklicem, ki ga bodo morda opravljali. »Je neprecenljiva izkušnja, ki preverja uporabnost naučenega, zmožnost sodelovanja in vključevanja v socialno in delovno okolje, krepi vrednote dela in utrjuje težnjo po lastnem delovanju in ustvarjanju,« poudarja Ksenija Lipovšček, ravnateljica Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, kjer so prejšnji teden pripravili okroglo mizo o praktičnem usposabljanju mladih, ki so se je udeležili tako dijaki in učitelji kot tudi predstavniki delodajalcev, med njimi predvsem tisti, ki so že imeli izkušnjo z mladimi na praktičnem usposabljanju.

»Na EGSŠ Radovljica se zavedamo, kako pomembno je kakovostno izvedeno praktično usposabljanje z delom. Naši dijaki tretjega in četrtega letnika smeri medijski in ekonomski tehnik so jeseni opravljali obvezno delovno prakso pri različnih delodajalcih v gorenjski in osrednjeslovenski regiji. V tem šolskem letu smo v okviru programa ERASMUS+ prvič ponudili možnost opravljanja praktičnega usposabljanja z delom v tujini, in sicer na Portugalskem, v Nemčiji, na Dunaju in Tenerifu. Spremljali so jih učitelji,« je povedala Lipovščkova, katere želja je, da šola še bolje spozna potrebe delodajalcev in udeležencev ter izboljša možnosti praktičnega usposabljanja svojih dijakov na eni strani ter na drugi strani bodočim delodajalcem zagotovi delavce, ki kar se le da ustrezajo dejanskim potrebam na trgu dela.

Dijaki so povedali, da so večinoma zadovoljni s tem, kar so se naučili na praktičnem usposabljanju; tako tisti, ki so se usposabljali v domačih podjetjih in institucijah kot tisti, ki so odšli v tujino. Kot pravijo, je pogosto od posameznikove zagnanosti odvisno, koliko se bo v času, ki ga preživi na praktičnem usposabljanju, tudi naučil. Z njimi so se strinjali tudi delodajalci, ki pa bi si želeli, da bi dijaki imeli več praktičnega znanja.

V času, ko mora minimalno število ljudi opraviti maksimalno količino dela, pa pogosto v podjetjih ni človeka, ki bi imel čas in energijo, da bi se ukvarjal z mentorstvom, so še povedali. »Veseli smo tistih, dijakov, ki imajo interes, sama izobrazba ni nikoli dovolj,« je povedal Miran Dolar iz tiskarne Medium.

»Šola te mora usmerjati in ti mora prižigati iskrico kreativnosti,« je prepričan nekdanji učitelj na EGSŠ, sedaj podjetnik na področju multimedije, Gregor Graf. »In v današnjih časih mora vsak, ki dela na našem področju, imeti tudi ekonomska znanja, da zna promovirati in prodajati svoje delo oziroma znanje.«

Marsikaj bi se uredilo že, če bi delodajalci za to, da se ukvarjajo z dijaki na praksi, dobili nekakšno finančno spodbudo, so bili prepričani udeleženci okrogle mize. Tako bi si podjetja v tem visoko konkurenčnem svetu lažje vzela čas za vzgojo bodočih delavcev.

Prav gotovo bodo izkušnje, ki so jih mladi pridobili na praktičnem usposabljanju v tujini, vsem prišle prav; tako šolam kot državi, ki postavlja merila za izobraževanje, pa tudi delodajalcem, ki bodo morda znali ceniti energijo, navdušenje in ideje, ki jih v organizacijo prinašajo mladi. Tudi z izkušnjami, ki so si jih pridobili v tujini. Prav bi bilo, da bi dobili priložnost za delo doma, sicer se kaj lahko zgodi, da bodo najboljši preprosto odšli in svoje profesionalne ambicije udejanjili zunaj Slovenije. Da zmorejo tudi v tujini, so mnogi že dokazali.