Zakaj tako?

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / / 10:03

Res je bil šok, ko so mi po 33 letih dela v Iskratelu dali knjižico. Od prvega dne delovne dobe sem se vozila na Labore, z željo, da naredim nekaj za firmo. Nikoli nisem zamujala na delo, če je bilo treba delati tudi popoldan, sobote in nedelje. To je bilo za časa, ko je bil še direktor g. Polenec. Ko pa je on odšel v pokoj, se je zamenjalo vse vodstvo, na novo so zaposlili delavce od drugih firm, ki sploh ne vedo, kako se v Iskri dela; nas, stare delavce, pa so poslali na Zavod za zaposlovanje. Danes, po šestih mesecih zavoda, se sprašujem, zakaj tako? Stara sem 51 let, prestara za strežbo, prestara za v proizvodnjo. Ravno dopoldan sem po vezah prišla do kadrovnika v nekem kranjskem podjetju, ki mi je dal vedeti, da tudi za v proizvodnjo rabijo mlade delavce. Ali smo pri petdesetih letih res tako težko zaposljivi kader? Imamo delovne navade, prakso, znanje, pa nič. Včasih so šle ženske pri teh letih v pokoj ali na čakanje, kaj pa danes? Rada bi delala, pa ne vem, kako in kaj! Z znanko, ki je mlajša od mene, sva se prijavili na agencijo, ki ti išče delo, s približno enakim znanjem. Ona je dobila službo v dveh dneh, jaz pa nič!

Povejte mi, kje je pravica! Če sam iščeš službo, je ni, če ti jo agencija išče, je tudi ni! Kje sploh je? Ko sem bila otrok, so nas starši učili delati, da boš pridna, v življenju ti bo prišlo prav. Kaj pa danes? Nikoli si nisem mislila, da bom pri svojih letih iskala službo.

Irena Tornar, Kranj