Petkrat so napolnili dvorano

Na kvalifikacijskem turnirju v floorballu v Športni dvorni Poden v Škofji Loki je naša reprezentanca zaostala le za favoriziranima ekipama Češke in Norveške, kljub tretjemu mestu pa se ji ni uspelo uvrstiti na decembrsko svetovno prvenstvo v Latvijo.

Škofja Loka – Od torka do sobote je dvorana Poden v Škofji Loki gostila enega od kvalifikacijskih turnirjev za uvrstitev na svetovno prvenstvo v floorballu. Naša reprezentanca je po porazih z ekipo Norveške in Češke ter zmagah z Lihtenštajnom, Italijo in Srbijo, na koncu ostala brez želene uvrstitve na svetovno prvenstvo. Na prvenstvo sta se namreč uvrstili po najboljši dve reprezentanci z vsakega turnirja ter najboljši dve tretjeuvrščeni reprezentanci po točkah. Naši so kot tretji imeli slabšo razliko v golih in jim to ni uspelo, kljub temu pa so bili fantje z izkupičkom zadovoljni. Po turnirju pa sva se pogovarjala z 20-letnim Sašem Bizjakom s Hotavelj, ki zadnjo sezono floorball igra na Češkem, pri ekipi Black Angels v Pragi.

Kako bi ocenili turnir, ki ste ga sicer začeli in končali s porazom, vendar ste na vseh petih tekmah navdušili z borbenostjo?

»Če začnem po vrsti, sem bil zelo zadovoljen z organizacijo. Prav tako je bila igra naše reprezentance nad pričakovanji. Predvsem prva tekma z Norveško, ki smo jo sicer izgubili s 7 : 2, je bila vrhunska, saj je treba vedeti, da je Norveška šesta reprezentanca sveta. Prav posebno poglavje so navijači, ki so na vseh petih tekmah napolnili dvorano Poden. Toliko se jih ne zbere ob nobeni drugi priložnosti, ne na rokometu ne na košarki, in navijači so bili zagotovo naš šesti igralec.«

Ker poznate kvaliteto češkega floorballa, gotovo lahko ocenite, kakšna je bila igra naše reprezentance proti tako močnemu nasprotniku?

»Čehi, ki so bili na zadnjem svetovnem prvenstvu tretji in so na uradni svetovni lestvici četrti, so že pred začetkom turnirja veljali za favorite. Pričakovali smo igro, kot so jo pokazali, to pa pomeni hitro pomikanje, točne podaje, strele na gol ... V prvem delu smo jim pustili, da so se začeli igrati z nami, v drugem delu smo nato stopili na plin, tudi v zadnji tretjini pa nismo zmogli dati gola in na žalost doživeli poraz 11 : 0.«

Kljub temu da se vam ni uspelo uvrstiti na prvenstvo, nad igro na turnirju najbrž niste razočarani?

»Nismo razočarani, igrali smo po svojih najboljših močeh in lahko rečem, da nam nihče ne more ničesar očitati. Vzdušje v ekipi je bilo ves čas odlično. Mislim, da smo na turnir prišli kot prijatelji, s turnirja pa odhajamo kot velika družina.«

Sedaj odhajate nazaj na Češko. Kaj je bil vzrok, da ste odšli v Prago?

»Glavni razlog je bila želja po napredovanju v floorballu. V slovenski ligi lahko napreduješ do določene mere, če hočeš več, je treba v tujino, tako kot pri večini ekipnih športov pri nas. Letos sem na Češkem prvo sezono, da lahko preživim, pa moram ob igranju tudi delati. Dobil sem sicer stanovanje, povrnejo mi nekaj stroškov, ne pa zadosti za življenje. Žal od floorballa lahko živi le nekaj igralcev. Ker sem končal srednjo računalniško šolo in si želim študirati na fakulteti za šport, bom iskal možnost, da bi študiral v Pragi. Je pa res, da imam v Sloveniji starše in sorodnike pa tudi dekle, in to me najbolj vleče domov.«