Ko je dolgov toliko, da ti vzamejo dom

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Jesenice / torek, 9. februar 2016 / 10:15

Ljudje se v teh gospodarsko težkih časih ne tako redko znajdejo v položaju, da dela ni, življenjski stroški pa so tako visoki, da zabredejo v neobvladljive dolgove. Deložacija oziroma prisilna izselitev je skrajna situacija, v kateri se lahko znajdejo takšni posamezniki, včasih celo družine.

Jesenice – Enajstkrat so lani jeseniški Center za socialno delo sodni izvršitelji obvestili, da se pripravljajo na deložacijo na področju občin Jesenice, Kranjska Gora ali Žirovnica, ki sodijo v njihovo pristojnost. To jih uvršča med območja z največ deložacijami v državi. Letos je bil odmevnejši primer prisilna izselitev zakoncev iz Kranjske Gore, ki sta v zadnjih letih živela v že zdavnaj zaseženem, propadajočem penzionu Borka. »Manj na očeh je bila deložacija devetdesetletne gospe. Tudi tu nas je izvršitelj opozoril na problem, ki smo ga pravzaprav poznali, a gospa nekako ni hotela sodelovati z nami. Kljub temu smo skušali stopiti z njo v stik in ji pomagati, da ne ostane na cesti. Zadevo smo uredili z urgentno namestitvijo v domu za ostarele,« je povedala Anita Bregar, direktorica Centra za socialno delo Jesenice.

Pravi, da k sreči na svojem območju nimajo ljudi, ki bi morali živeti na cesti. »Za skrajne primere ima občina Jesenice na voljo dva kontejnerja, v katera lahko namestimo ljudi, ki so ostali brez doma. A v tem primeru morajo plačati del stroškov in zato se večina, da bi jim ostalo nekaj več denarja od že tako skromnih socialnih pomoči, raje odloči za bivanje v cenejšem samskem domu. Težje je, kadar brez doma ostane družina. Že pred časom smo opozarjali, da bi potrebovali posebno namestitev za takšne primere. Razdruževanje družine namreč nikoli ni dobra rešitev. Prizadevamo si, da bi uredili krizno enoto, v katero bi lahko namestili dve družini in do osem brezdomcev, razmišljali smo, da bi ob tem ustanovili tudi dnevni center, kjer bi imeli tisti, ki so ostali brez doma, možnost tuširanja in pranja oblačil, a država nima denarja in projekt zato stoji,« je povedala Bregarjeva in opozorila na problem prikritega brezdomstva. »Tega ne evidentiramo, a to ne pomeni, da ga ni. Ljudje, ki se znajdejo brez strehe nad glavo, se zatečejo k prijateljem, sorodnikom, družine se, ko jim grozi izselitev iz stanovanja, trudijo najti rešitev – in jo po navadi najdejo s selitvijo v drugo tržno stanovanje, kar pomeni, da se jim zgodba čez čas ponovi. Kopičijo se dolgovi, ki jih z denarno pomočjo ne morejo sanirati. Pogosto jih takšna situacija vodi v negotovo življenje, obup, vdajo in pasivnost.«

Kot pravi Bregarjeva, nekateri poiščejo pomoč, drugi tovrstne pomoči ne želijo. Center jo ponudi vsakemu, za katerega izvejo, pravi. »A je težko svetovati, kaj storiti v primeru, ko človek nima zagotovljene osnovne eksistence. Rešitev je, da bi si tak človek lahko našel delo, a to je v teh časih skorajda nemogoče.«

Kot pravi, se v primerih, ko je jasno, da človek sam ne bo znal zlesti iz začaranega kroga zadolženosti, in če seveda uporabnik to želi, dogovorijo za strokovno pomoč svetovalnega delavca. »Najprej stopimo v kontakt z ljudmi in nato skupaj z njimi iščemo rešitve. Včasih je to v obliki skrbništva, ki ga izvaja center za socialno delo. Po navadi se to zgodi takrat, ko je posameznik že globoko v dolgovih. Težko je, pogosto je videti brezupno, a vendarle imamo tudi primere, ki se dobro iztečejo.«