Zaradi odličnega učitelja sta vzljubili citre
Verjetno ni Slovenca, ki ne bi poznal filma Cvetje v jeseni z odličnima Meto Zupančič in Poldetom Bibičem v glavnih vlogah ter se ne bi spomnil ponarodele melodije skladatelja Urbana Kodra, ki jo je zaigral najbolj znan citrar Miha Dovžan. Prav slednja skladba je marsikoga navdušila za igranje tega nežnega inštrumenta in je verjetno med tistimi melodijami, ki jih slovenski citrarji največ izvajajo.
Vendar lahko zaigrate na citre še marsikaj drugega – od narodno-zabavne do klasične glasbe. To so dokazali Eva Poglajen, Špela Štular in Tomaž Plahutnik na januarskem dobrodelnem koncertu Kako lepo!, ki ga je v Komendi organizirala Ustanova Petra Pavla Glavarja.
Trio učenk in učitelja
»Da smo se zbrali, je predvsem Evina zasluga, saj je bila to njena pobuda,« je dejal Tomaž Plahutnik, citrar in učitelj tega inštrumenta na kamniški glasbeni šoli, ki je učil obe dekleti. »Eva je še vedno moja učenka, pripravlja se na sprejemne izpite na srednji glasbeni šoli. Špelo sem učil pred leti. Vesel sem, da še vedno veliko in rada igra,« je dodal Tomaž iz Stranj pri Kamniku, ki je ob koncu preteklega leta praznoval abrahama.
Tomaža je že v rani mladosti pritegnil zvok citer, vendar se spominja, da je bilo včasih težko najti učitelja, ki bi poučeval ta inštrument: »Imel sem srečo, da je v Domžalah poučeval danes žal že pokojni Stane Modic. Nekaj let me je učil, poslušal pa sem tudi Miho Dovžana, takrat edinega citrarja pri nas, po katerem sem se zgledoval. Nato sem se izpopolnjeval na srednji glasbeni šoli in kasneje na akademiji.« Tomaža verjetno pozna marsikateri ljubitelj glasbe, saj je nekaj let igral tudi v ansamblu Slovenija in je član Slovenskega citrarskega kvarteta.
Tomaž je odličen učitelj
Ljubezen do citer je prenesel na obe učenki, ki imata o svojem učitelju povedati marsikaj lepega. »Sedem let me je učil in še danes ostajava v stiku. Večkrat me pokliče za kakšen nastop,« pravi 28-letna Cerkljanka Špela, ki se sicer preživlja z delom v domačem frizerskem salonu.
»Da sem ostala pri citrah, je predvsem njegova zasluga, saj je res z dušo predan poučevanju in glasbi. Ob njem se počutim, kot da bi bila njegova hči. Res je dober učitelj,« je dejala 14-letna Eva, sicer učenka devetega razreda na Osnovni šoli Komenda Moste. Zanimiv je razlog, zakaj se je Eva odločila za igranje citer: »Najprej sem igrala kljunasto flavto, vendar mi ni bilo všeč, ker se ob igranju nisem mogla smejati. Zato je mami predlagala klavir ali citre. Nekaj časa sem igrala oboje, potem pa sem se odločila za citre.« Da se simpatična Eva res rada in veliko smeji, smo se lahko prepričali tudi med našim pogovorom, zato bi bilo verjetno res škoda, če bi ostala pri igranju flavte.
Nobena od deklet ne prihaja iz glasbene družine, ampak sta sami izrazili željo po igranju. Špela pravi, da ji je, tako kot Evi, citre predlagala mama. Očitno je zvok tega glasbila mamam in ženskam nasploh precej ljub.
Prvič so zaigrali skupaj
Vsi trije veliko igrajo na različnih koncertih, prireditvah, porokah ter raznih protokolarnih dogodkih. Zanimivo je, da so, kljub temu da jih veže toliko skupnega, prvič nastopili šele na koncertu v Komendi. Zaigrali so znano skladbo, ki jo je za film Tretji človek, v katerem je nastopil sloviti Orson Welles, uglasbil dunajski citrar Anton Karas.
O kvaliteti glasbenikov pričajo nagrade, ki so jih prejeli. Špela se je še v času izobraževanja na glasbeni šoli udeleževala državnih tekmovanj citrarjev, kjer je dvakrat osvojila zlato, dvakrat bronasto, v duetu z Jernejo Terlikar pa srebrno priznanje. Tudi Eva se uspešno udeležuje regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanj, s katerimi si je prislužila več zlatih priznanj. Na TEMSIG-u, ki ga prireja Zveza slovenskih glasbenih šol, je bila na državnem prvenstvu srebrna. »Lansko leto sem bila na tekmovanju v Münchnu, kjer sem dobila zelo dobre kritike,« pravi simpatična Komendčanka.
Pa načrti za prihodnost?
Špela se bo v prostem času še naprej posvečala igranju citer na raznih dogodkih ter za lastno veselje. Eva se pod Tomaževim mentorstvom pripravlja na sprejemne izpite. »Rada bi šla na Srednjo glasbeno šolo v Celje,« pravi. Tomaž se bo še naprej posvečal temu, v čemer je najboljši. »Še naprej bom z veseljem poučeval na kamniški srednji šoli. Upam, da bom tam tudi dočakal pokoj,« se zasmeji in dodaja: »Všeč mi je da lahko poučujem in igram na nastopih. Če bi samo poučeval, bi igranje zagotovo pogrešal in obratno. Zato težko rečem, kaj mi več pomeni. Lepo je, če te kdo povabi na nastop, rad pridem in ne izbiram dogodkov. Če bo še naprej tako kot do sedaj, bom zadovoljen!«
Gotovo bodo zadovoljni tudi poslušalci, če bodo imeli še kdaj priložnost poslušati Špelo, Evo in Tomaža, kako izvabljajo čudovite zvoke iz svojih inštrumentov. Glede na odziv publike ob njihovem prvem skupnem nastopu smo prepričani, da se bodo še kdaj zbrali in kakšno zaigrali v triu.