»V Cerkljah se nismo prenaglili«
Občine, ustanoviteljice Komunale Kranj, so za predelavo odpadkov izbrale jeseniški JEKO-IN, ker je bilo cenejše od ljubljanskega podjetja RCERO. Občina Cerklje pa se je s slednjim že pred časom dogovorila o ravnanju z odpadki. So se ob dejstvu, da je jeseniški ponudnik sedaj cenejši, morda prenaglili?
Kranj – Pred kratkim so občine, ustanoviteljice Komunale Kranj, to javno podjetje pooblastile za izbiro izvajalca za obdelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov in pritrdile, da za to storitev izbere jeseniško javno komunalno podjetje JEKO-IN. Cena je bila nižja, kot jo je ponudilo podjetje RCERO iz Ljubljane. JEKO-IN je ponudil ceno 119 evrov na tono odpadkov, RCERO 124 evrov, poleg tega pa so ponudili tudi boljše logistične pogoje in zagotovilo, da se ponudbena cena v času veljavnosti koncesije ne bo zviševala. Za to možnost so glasovali župani občin Kranj, Šenčur, Preddvor, Naklo in Jezersko, medtem ko so se v Cerkljah glasovanja vzdržali. V Cerkljah so se namreč že leta 2010 odločili, da se bodo za ravnanje z odpadki dogovorili z ljubljanskim podjetjem RCERO, predlani pa so koncesijo za odvoz odpadkov podelili ljubljanski Snagi, ki skrbi za odvoz tudi v drugih občinah, ki so pristopile k RCERO.
V Cerkljah še vedno nižja cena
Glede na dejstvo, da je njihova cena predelave odpadkov višja, smo župana občine Cerklje Franca Čebulja vprašali, ali se nemara pri odločitvi za ljubljanskega ponudnika niso prenaglili. »Nikakor, cena ravnanja z odpadki bo za naše občane za tretjino nižja, kot denimo v Mestni občini Kranj. Znesek na naši položnici bo znašal 8,62 evra skupaj z DDV, pri tem pa gre za odvoz mešanih komunalnih odpadkov v 120-litrskem zabojniku, ki se odvaža na tri tedne, bioloških odpadkov v 80-litrskem zabojniku, ki jih odvažajo na dva tedna, in ločeno zbrane embalaže, ki se v 240-litrskem zabojniku odvaža vsake tri tedne,« je dejal Franc Čebulj.
Nizko ceno ravnanja z odpadki, enako tisti v občinah lastnicah in soinvestitorkah RCERO Ljubljana, pa je občina Cerklje dosegla z dogovorom, da za sofinanciranje izgradnje RCERO Ljubljana v dveh letih vloži 240 tisoč evrov, s čimer bo pridobila enak status kot občine solastnice, torej ugodnejšega od občin kasnejših pristopnic. Gre namreč za znesek okoljske takse, kakršnega so občine lastnice v RCERO vplačale v petih letih.
Manjše gospodinjstvo, nižji račun
Želeli smo preveriti tudi podatek, ali bo znesek za ravnanje z odpadki na položnicah za prebivalce Mestne občine Kranj res za tretjino višji kot za občane Cerkelj. Ob primerjavi golih številk to drži: štiričlansko gospodinjstvo, ki ima 80-litrska zabojnika za mešane komunalne odpadke in zabojnik za biološke odpadke, bo po 1. februarju plačevalo 14,54 evra. Mešane komunalne odpadke bodo po novem odvažali na tri tedne (zdaj na dva), odvoz ločeno zbrane odpadne embalaže pa bo na dva tedna, kar enako velja tudi za Cerklje. Merila se razlikujejo po tem, da se v občini Cerklje (enako tudi v ostalih občinah, kjer so se za ravnanje z odpadki odločili za Ljubljano) ne upošteva število članov gospodinjstva, temveč plačajo vsi enako. Tako bo denimo v Kranju gospodinjstvo z dvema članoma za smeti plačalo 10,92 evra. Marko Kocjančič, direktor Komunale Kranj, pojasnjuje, da gre razliko pripisati več razlogom. »V ceni 14,54 evra 5 evrov predstavljajo biološki odpadki. V Kranju v rjav zabojnik odlaga skoraj vsak občan, na območju Cerkelj zgolj vsak peti. Poleg tega je v Kranju v ceni zajet tudi kosovni odvoz, ki ga zagotavljamo dvakrat letno, česar denimo v Cerkljah ni.« Pove še, da ima Ljubljana nižjo ceno zbiranja odpadkov, ne pa tudi obdelave. Da je v občinah, kjer je za ravnanje z odpadki zadolžena Komunala Kranj, ravno zbiranje odpadkov dražje, po njegovih besedah ne gre pripisati slabemu gospodarjenju, temveč dejstvu, da po zaprtju odlagališča v Tenetišah in prepovedi v Zarici v občinah nimajo lastnega prostora za pretovarjanje odpadkov, pač pa jih na pretovarjanje vozijo v Suhadole. Si pa prizadevajo, da bi za območje Kranja našli za ta namen ustrezen prostor, kar bi vplivalo tudi na ceno.