Velika vojna

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 27. januar 2016 / 10:01

Veliko vojno poimenujemo prvo svetovno vojno. Njeno stoto obletnico beležimo že dve leti in še tja do 2018 bo večkrat omenjena. Mnogo je razstav, obeležij in spominov. Nedavno se je potujoča razstava V zaledju soške fronte iz Kranja preselila v Škofjo Loko. Po stotih letih stroka želi prikazati ozadje bitk, osebne zgodbe, ki so zaznamovale družine in rodbine. Kolega je raziskoval spomine ljudi Zgornjega Posočja. Pri svojem delu je anketiral mnogo ljudi. Nihče med njimi ni bil udeleženec prve vojne, prav vsi pa so v nekaj minutah začeli pripovedovati zgodbe od takrat. Tako zelo je ostala ta velika morija prisotna v ljudeh, ki so svoje grozote pripovedovali mlajšim in ti jih delijo naprej. Če hodimo po Krnu in okolici, imamo priložnost videti nemalo granat, bodečih žic, propadajočih nekdanjih oskrbnih objektov, kot so vojašnice, kaverne, kapelice. Poti spominov in opominov, da kaj takega ne bi bilo več. Pa se nas nič kaj dosti ne primejo druge zgodbe. Očitno moramo vse preizkusiti na lastni koži. In prva vojna je med Slovenci nekaj, kar nas združuje, tu se pogledi in kopja ne krešejo. Rusko kapelico, zgrajeno v čast ujetnikom, smo kot moralno visoko dejanje podedovali in jo unovčili ničkolikorat. Džamija v Logu pod Mangartom pa prav tako prihaja med zavedanje ljudi in opozarja na visoko moralo in zahvalo najboljšim vojakom na soški fronti – Bošnjakom. Žal te ni več, zavoljo Ruske kapelice pa nas vsako leto avgusta obišče ruski politični vrh, menda bo letos prišel sam predsednik Putin.

Tudi med mladino je za vojne veliko zanimanja. Pretekli teden so imeli srednješolci tekmovanje iz zgodovine na temo prva svetovna vojna. Ob takih temah ni težko pridobiti dijakov, da bi prebrali nekaj dodatne literature in se preizkusili med vrstniki. Veliko jih je bilo in bili so uspešni. V branje jim dajem knjige o prvi vojni. Že nekaj let je popularna trilogija izpod peresa angleškega pisatelja Kena Folletta Propad Velikanov, Stoletna zima in Rob večnosti. Čeprav so knjige res »bukle« s 900 in več stranmi, so mladini všeč. Na dušek se preberejo in preko osebnih zgodb nam o času in življenju pripovedujejo osebe, s katerimi se lahko poistovetijo mladi in starejši. To isto knjigo o prvi vojni smo prebrali tudi na bralnem krožku. Prva stvar, ki so jo krožkarji izpostavili, je dejstvo, da so prebrali debelo buklo in ob tem uživali. No, vidite, pa se splača začeti. In navdušenja ni bilo konca ne kraja. Potem pa želja po brskanju za podatki in podrobnostmi. In tako se človek uči, ne da bi vedel. To je najlepše. In še več, ljudje postanejo kritični. Avtor te knjige je Anglež. Le z besedico omeni neki strel v Sarajevu, nič gorskega bojevanja ob Soči in vzdolž Alp. Svojo zgodovino, osebne zgodbe in pripovedi moramo beležiti in pisati sami. Mogoče tudi vi lahko zapišete kakšno zgodbo.