Valter Šmid, zaradi poroke odpuščeni znanstvenik

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (32)

Časi se spreminjajo in mi z njimi! Takrat vodilni slovenski arheolog, etnograf, čebelar, duhovnik, redovnik, benediktinec Valter (pri krstu Franc) Schmid (Šmid), ki se je rodil 18. januarja 1875 na Gašteju pri Kranju, ni bil ob službo zaradi svojega dela, ampak zato, ker je bil med drugim tudi duhovnik. Leta 1909 je namreč zaradi poroke prestopil v evangeličansko vero in bil zato odpuščen iz službe. Očitno ga to ni veliko oviralo pri nadaljevanju izredno uspešnega dela.

Po osnovni šoli v Škofji Loki in Kranju, gimnaziji v Ljubljani in enoletnem študiju prava na dunajski univerzi je postal benediktinec v Admontu, kjer je študiral teologijo. Začel se je ukvarjati s čebelarstvom in se poglabljal v starejše slovensko slovstvo. Leta 1902 je zapustil samostan in se posvetil študiju geografije, zgodovine in arheologije na univerzi v Gradcu ter leta 1904 doktoriral z disertacijo o nastanku in izdaji Dalmatinove Biblije.

Leta 1905 je postal kustos deželnega muzeja v Ljubljani. Leta 1908 je razširil muzejske objave in pomnožil zbirke s prazgodovinskimi izkopavanji na Ljubljanskem barju in zgodnjesrednjeveškimi izkopavanji na Gorenjskem od Mengša in Kranja (Lajh) do Bleda in Bohinja. V znanstveni svet je uvedel etnografske pridobitve noš, preslikave in panjske končnice.

Čeprav odpuščen iz službe je ob pomoči pravnika in zgodovinarja Arnolda Luschina leta 1911 postal predstojnik prazgodovinskega, zgodnjesrednjeveškega oddelka in numizmatičnega kabineta v graškem deželnem zboru ter štajerski deželni arheolog in docent za provincialno arheologijo na univerzi v Gradcu ter se vključil v nemško kulturno delo.

Po preselitvi v Gradec je razširil arheološka raziskovanja na Štajersko (poleg Pomurja na Mislinjsko dolino, Pohorje, Celje, Ptuj), v prvi svetovni vojni pa na zaledje soške fronte (Kras, Hruševje, Šmihel). Po razpadu Avstro-Ogrske je vzporedno z raziskovanji na pomurskem nadaljeval raziskovalno delo na Kranjskem (Ulaka, Vrhnika, Bohinj, Vače, Kučer), v Podravju (okolica Ptuja) in Pomurju (Novine). Kot čebelar je v Slovenskem čebelarju prispeval do leta 1909 (najprej pod psevdonimom Pater) več člankov iz prakse, polemiko in zbirko čebelarskih izrazov.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Povljah na Gorenjskem se je 18. 1. 1914 rodil poveljnik vaške straže Anton Perne.

V Kranju se je 20. 1. 1917 rodil bančnik Božidar Linhart.

V Podljubelju se je 20. 1. 1954 rodil alpinist Borut Bergant. Po prvem vzponu prek severne stene na Jalung Kang (8505 m) v Nepalu se je ob sestopu smrtno ponesrečil 22. aprila 1985.

V Vrbi pri Žirovnici se je 22. 1. 1811 rodil cerkveni dostojanstvenik Janez Zlatoust Pogačar. V letih 1837–1852 je bil profesor na ljubljanskem bogo­slovju in v letih 1846–1858 tudi prvi ravnatelj Alojzijevišča. Od leta 1875 je bil ljubljanski škof.

V Poljanah nad Škofjo Loko se je 22. 1. 1877 rodil pisatelj, duhovnik Pavel Perko.