Prešteli ptice ob jezerih in rekah
Prejšnjo soboto so prostovoljci Društva za opazovanje ptic tudi ob slovenskih rekah in jezerih šteli ptice. S podatki, ki jih sistematično zbirajo že skoraj dvajset let, spremljajo populacijske trende na posameznih območjih.
Radovljica – V zgodnjem sobotnem jutru se je tudi na Gorenjskem več kot 30 prostovoljcev Društva za opazovanje ptic odpravilo na letošnje zimsko štetje vodnih ptic, ki ga tudi slovenski ornitologi ob pomoči prostovoljcev sistematično vsako leto sredi januarja opravljajo že vse od leta 1997. Na Gorenjskem so ptice šteli ob vseh večjih rekah: Savi, Sori, Kokri in Tržiški Bistrici, Savi Bohinjki, Savi Dolinki in Radovni ter na Blejskem in Bohinjskem jezeru, na Šobcu, Jasni v Kranjski Gori in akumulacijskem jezeru Moste. Na območju Triglavskega narodnega parka so ptice ob vodah tradicionalno šteli tamkajšnji naravovarstveni nadzorniki.
»Prvi zbrani podatki kažejo, da se na Gorenjskem povečuje število povodnih kosov, ki jih je bilo v letih po katastrofalnih poplavah leta 2008 zaradi posledičnega pomanjkanja hrane precej manj kot prej. Število kormoranov, ki je bilo v preteklih letih v porastu, se je, kot kaže, ustalilo, prav tako število velikih žagarjev,« je povedal ornitolog Tomaž Mihelič.
»Sicer pa je bilo opaziti največ rac mlakaric in ponirkov, predvsem čopastih, velikih žagarjev, kormoranov, ki prenočujejo na akumulaciji Moste, in sivih čapelj. Videli smo tudi veliko belo čapljo, na jezeru Jasna v Kranjski Gori pa račko nevestico, zanimivo vrsto, ki jo opazujemo že nekaj let in katere pojavljanje je verjetno posledica pobega iz ujetništva,« je še povedal Mihelič, ki poudarja, da pri zimskem štetju vodnih ptic ne gre toliko za iskanje absolutnega števila ptic kot za spremljanje trendov. »Drugi konec tedna v januarju ptice štejejo po vsej Evropi po enaki metodi, tako da iz pridobljenih podatkov lahko dokaj jasno vidimo spremembe v številu in obnašanju.«
In teh, pove ornitolog Luka Božič iz Društva za opazovanje ptic, vodja popisa, je kar nekaj. »Na eni strani so vrste, katerih število se v Sloveniji povečuje, na primer labod grbec, velika bela čaplja in veliki žagar, vrste, pri katerih beležimo upadanje, pa so raca potapljavec, čopasta črnica, sivka in zvonec. Trendi, ki jih opažamo pri nas, so večinoma odraz širših evropskih in regionalnih trendov.«
Januarsko štetje vodnih ptic sicer v Sloveniji poteka od leta 1988, leta 1997 pa je bilo prvič zastavljeno kot celosten, koordiniran in standardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije. Projekt na mednarodni ravni koordinira organizacija Wetlands International, tako da sočasno poteka v večjem delu Evrope in tudi drugod po svetu. V štetje je vključenih več kot 90 vrst ptic iz različnih skupin, v opazovanje je v Sloveniji vsako leto vključenih od dvesto do tristo prostovoljcev.