Veliki up med športniki invalidi

Jernej Slivnik je športnik paraplegik, ki tekmuje v smučanju sede. Leta 2018 želi z monoskijem nastopiti na paraolimpijskih igrah. Pretekli konec tedna se je v Kranjski Gori kot predtekmovalec seznanil s svojimi prihodnjimi tekmeci v svetovnem pokalu. Za nastope na najvišji ravni tekmovanja je še premlad.

Petnajstletni Jernej Slivnik s Hrušice je po prometni nesreči pristal na invalidskem vozičku, a se ni vdal. Pot ga je vodila v smučanje, ki ga je imel rad že prej, in z monoskijem, prilagojeno smučko, želi nastopiti na paraolimpijskih igrah.

Pretekli konec tedna je kot predtekmovalec nastopil na svetovnem pokalu za invalide, ki je v slalomu in veleslalomu potekal v Kranjski Gori, na progi, na kateri smučajo tudi smučarji na Pokalu Vitranc. Bil je edini Slovenec na startu, saj je Gal Jakič končal tekmovalno pot in imel vlogo napovedovalca. »Da sem bil predtekmovalec, je bila super izkušnja. Pomeni mi zelo veliko, saj sem videl, na kakšnih terenih in postavitvah tekmujejo moji prihodnji sotekmovalci in tudi koliko boljši so od mene. Da bom konkurenčen, mi manjka morda sezona in pol do dve. Verjamem, da mi bo uspelo priti na takšen nivo. Iz vožnje v vožnjo je lažje,« je poln pozitivne energije povedal po uspešno opravljeni vlogi na tekmovanju. V svetovnem pokalu bo lahko začel nastopati čez dve leti, ko bo dovolj star. Do takrat ga čaka še veliko treninga. »Pri smučanju sede najbolj delajo boki in stranske mišice. Roke so bolj za oporo in ravnotežje. Na začetku je bilo padcev veliko, sedaj jih je vedno manj,« je pojasnil Jernej. V letošnji sezoni se je ekipa, ki skrbi zanj, razširila. »Dobil sem še enega dodatnega trenerja, tako da imam dva, ki sta z mano na snegu. To sta Uroš Pogačnik in Roman Podlipnik, koordinator trenerjev pa je Bojan Kavčič. Finančno me podpira Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite, veliko pomoč mi nudita tudi Gal in Roman Jakič,« je še dejal. Na sezono se je intenzivno pripravljal že poleti, ko je v kondicijski trening vključeval tudi druge športe. Od lanske sezone je naredil velik napredek.

S svojim pristopom in voljo je lahko zgled. Takole je opisal svojo pot: »Po nesreči sem bil zelo razočaran. Nisem vedel, da se bom še lahko ukvarjal s športom. Z monoskijem sem se seznanil prek Gala Jakiča na enem izmed predstavitvenih taborov v Kranjski Gori. Leta 2009 sem prvič poskusil in od takrat naprej mi je smučanje sede priraslo k srcu. Že takoj sem bil zelo navdušen.« Njegov veliki cilj so paraolimpijske igre leta 2018 v Južni Koreji. »Zaenkrat si še nabiram izkušnje. Ko bom lahko začel tekmovati v svetovnem pokalu, bom skušal v tistem kratkem času izpolniti normo,« je s pogledom usmerjen naprej.

Obiskuje prvi letnik športnega oddelka Gimnazije Jesenice in hvaležen je, da lahko usklajuje šolo in šport. »Za kaj drugega pa mi časa večinoma zmanjka. Kar ga imam, ga izkoristim za druženje s prijatelji in za počitek, pripravo za naslednje treninge in delo v šoli,« še pove, za konec pa sporoča mladim, naj se ukvarjajo s športom, ki je tudi njemu dal veliko.