Lastnikom gozdov več pravic

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 19. januar 2016 / 11:13

Veliko je še možnosti za izboljšanje gospodarjenja z gozdovi in razmer v gozdarstvu, so ugotavljali udeleženci pogovora, ki so ga prejšnji petek v Zgornjih Gorjah pripravili Društvo lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske, radovljiška izpostava kmetijsko gozdarske zbornice, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Ragor.

Zgornje Gorje – Kot je dejal direktor agencije Stevo Ščavničar, je bil prvotni namen pogovora oblikovanje pripomb na predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, a ker so medtem ugotovili, da je zakon dokaj dober, so na pogovoru dali poudarek temu, kako izboljšati gospodarjenje z gozdovi. Jože Skumavec iz radovljiške izpostave kmetijsko gozdarske zbornice je med drugim ugotavljal, da lastniki gozdov, še zlasti mali lastniki, dajejo premalo poudarka negi gozdov. »Nega ni kaprica gozdarjev, ampak je namenjena temu, da bi bil les čim več vreden,« je dejal in dodal, da les lahko izgublja na vrednosti pri poseku, krojenju, prežagovanju, vlačenju, nakladanju ... Da se to dejansko dogaja, sta pred leti z analizo dokazala tudi gozdarska strokovnjaka, ki sta ugotovila, da je les, ki je ob podiranju vreden sto enot, zaradi malomarnega ravnanja in napak na koncu vreden le še 50 do 60 enot. V društvu lastnikov gozdov podpirajo ustanovitev lesnih centrov, saj so prepričani, da bi v teh centrih les lahko dobro obdelali in ga tržili. Peter Torkar iz Društva lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske je ugotavljal, da se veliko lesa brez dodane vrednosti izvozi v Avstrijo, zato je pozval državo, naj spodbuja vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov in poviša subvencije za ogrevanje z lesno biomaso.

Dovoljenje namesto odločbe

»V kmetijsko gozdarski zbornici smo že oblikovali predloge za spremembo zakona o gozdovih, pri tem pa je bilo največ razprave o tem, kako naj lastniki gozdov uveljavljajo svojo lastninsko pravico,« je dejal Branko Ravnik in nato naštel glavne zakonske rešitve. Zbornica tako predlaga, da bi ob ohranitvi prostega gibanja v gozdovih morali vnesti v zakon določilo, da se ljudje lahko prosto gibajo po gozdovih le na lastno odgovornost. Za nabiranje gozdnih sadežev, še zlasti gob, predlagajo, da bi na območjih z razvitim nabiralništvom uvedli dovolilnice. Kar zadeva izbiro drevja za posek, predlagajo, da bi gozdarska služba izdajala odločbe za posek le za sanitarne sečnje, za redno sečnjo pa bi dala le ustno ali pisno dovoljenje, pri tem pa bi bil posek do 20 kubičnih metrov možen brez odkazila. Zavzemajo se tudi za to, da bi na gorskih območjih kmetje dobili prednostno pravico za izvajalska dela v državnih gozdovih in da bi se družba za gospodarjenje z gozdovi ob naravnih ujmah vključila tudi v sanacijo zasebnih gozdov. Predlagajo tudi uvedbo posestnih gozdno gospodarskih načrtov in okrepitev ekonomskega svetovanja za lastnike gozdov.

Razhajanja med gozdarji in naravovarstveniki

Andrej Arih iz zavoda Triglavski narodni park je ugotavljal, da bi bil najpomembnejši korak za izboljšanje gozdarstva v parku sprejetje načrta upravljanja, ki bi natančneje kot zakon določil za park sprejemljiva ravnanja tudi glede gospodarjenja z gozdovi. Skupni cilj gozdarske in naravovarstvene stroke je sicer zagotavljanje trajnosti gozdov, a med strokama so pri nekaterih vprašanjih še razhajanja, ki se konkretno kažejo pri sanaciji gozdov, ki so jih poškodovale ujme, pri uporabi tehnologije poseka in spravila lesa in pri gradnji gozdnih prometnic. Dušan Petek iz podjetja Lip opažne plošče Bohinj je dejal, da hlodovino kupujejo na trgu. Zdaj jo je zaradi velike ponudbe, ki sta jo povzročila žledolom in napad lubadarja, dovolj, a se že pripravljajo na čase, ko se bodo ob gozdnih cestah borili za vsak kup hlodovine. Želijo si, da bi se hlodovina predelovala na slovenskih žagah. V podjetju načrtujejo posodobitev žage in proizvodnjo izdelkov tudi iz boljše hlodovine.

Na vprašanje kmetijske svetovalke Tilke Klinar, zakaj kmetijsko ministrstvo ni izpolnilo obljube, da bo koncesijo za državne gozdove, za katere še ni bila dodeljena, dodelilo gorskim kmetijam, je Robert Režonja z ministrstva odgovoril, da je ob razpisu prišlo do pravnih zapletov in za to potekajo celo postopki na sodišču. Režonja je še dejal, da država pomaga lastnikom gozdov s finančnimi podporami za vlaganja v gozdarstvo in s spreminjanjem predpisov. Še ta mesec bo objavljen razpis za naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za posek in spravilo lesa, prihodnji mesec pa še za vlaganja v gozdno infrastrukturo.

Ničesar naredili za povečanje posesti

Franci Pogačnik iz Gozdnega gospodarstva Bled je ugotavljal, da bi glede na vse pogostejše ujme morali »prevetriti« koncept gospodarjenja z gozdovi. Država v zadnjih letih ni nič naredila za povečevanje male zasebne gozdne posesti, kar bi bilo bistveno za izboljšanje gospodarjenja. Lastnikom je treba priznati lastninske pravice – ne le pri davčnih obveznostih. Javna gozdarska služba je preveč obremenjena z administrativnimi zadevami, a tudi predraga. Z lesnimi centri bi lahko veliko pridobili, a glede prevoza lesa so, kot pravi, danes težnje peljati les iz gozda brez prekladanja do končnega kupca. Miloš Stanonik iz škofjeloške izpostave zbornice je predlagal, da bi denar za ustanovitev nove družbe za gospodarjenje z državnimi gozdovi raje namenili za subvencioniranje kreditiranja podjetij, ki se ukvarjajo s trženjem in predelavo lesa; zavzel pa se je tudi za to, da bi celotno gozdarsko službo organizirali v okviru kmetijsko gozdarske zbornice. Tomaž Bregant je dejal, da bi neresne lastnike gozda morali prisiliti k ukrepanju, saj sicer povzročajo škodo tudi drugim.