Redka občina ima arhitekta

Le peščica gorenjskih občin in upravnih enot ima zaposlenega arhitekta ali krajinskega arhitekta, ki bi pokrival področje prostora, je pokazala raziskava zbornice za arhitekturo in prostor.

Kranj – Večina slovenskih občin nima zagotovljene arhitekturne stroke, ki bi pokrivala področje prostora, in sicer jo imajo samo v 97 od 212 slovenskih občin, je razkrila raziskava, ki jo je na svoji spletni strani nedavno objavila Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Slabo zastopanost arhitekturne stroke imajo tudi upravne enote in občine na Gorenjskem. Občinskega urbanista, ki bi ga po zakonu o urejanju prostora morala imeti vsaka občina, imajo po podatkih ZAPS npr. samo v občinah Žiri in Preddvor, kjer so v ta namen najeli zunanja pogodbena sodelavca, v samo petih od osemnajstih občin pa imajo na področju urejanja prostora in gradenj zaposlenega arhitekta ali krajinskega arhitekta. »Posledica nesodelovanja arhitekta kot strokovnjaka s področja oblikovanja in umeščanja objektov v prostor vpliva na slabo stanje v prostoru, kar postaja vse bolj opazno. Hkrati so postopki sprejemanja in usklajevanja občinskih prostorskih načrtov zelo dolgi,« ugotavljajo v ZAPS.

Od gorenjskih občin imajo arhitekturno stroko poleg že omenjenih Žirov in Preddvora, ki imata edini občinskega urbanista, zagotovljeno samo še v Radovljici, na Bledu, v Škofji Loki, Kranju in Šenčurju, kažejo podatki, ki so jih lani pridobili v ZAPS. Mestna občina Kranj ima na primer v uradu za okolje in prostor zaposlenega samo enega krajinskega arhitekta, preostali zaposleni nimajo arhitekturne izobrazbe, Občina Jezersko pa v času raziskave sploh ni imela službe oz. občinskega svetovalca, ki bi pokrival področje prostora.

Nič bolje se niso odrezale upravne enote; od petih, ki delujejo na Gorenjskem, imajo arhitekta zaposlenega samo na Upravni enoti Kranj, medtem na upravnih enotah Jesenice, Radovljica, Tržič in Škofja Loka med zaposlenimi nimajo strokovnjaka arhitekturne, gradbene ali geografske smeri. »Posledica nesodelovanja arhitekta kot strokovnjaka v upravnih postopkih pomeni različno tolmačenje enakih pojmov iz prostorskih aktov, pogosto pa tudi napačno interpretacijo strokovnih pojmov, kar ima za posledico dolgotrajne in drage postopke,« se glasi splošna ocena ZAPS.

V ZAPS opozarjajo tudi na druge anomalije. Zbornica namreč prejema vedno več opozoril svojih članov, da se povečuje posojanje žigov odgovornih projektantov arhitekture. Posamezni člani ZAPS naj bi žigosali načrte, ki jih niso izdelali in jih ne poznajo, za projektantska podjetja, ki niso v lasti arhitektov in ne zaposlujejo arhitektov, a se vseeno predstavljajo za arhitekturne biroje in s tem zavajajo naročnike. Njihov edini kontakt z arhitektom je pogosto samo žig in podpis arhitekta na načrtu arhitekture, ta pa je pogosto le skeniran. Sodelovanje med arhitektom in projektantom oz. projektantskim podjetjem sicer zakonsko ni prepovedano, vendar pa kodeks poklicne etike arhitektov izrecno prepoveduje podpisovanje načrtov, ki jih arhitekt ni neposredno izdelal ali nadziral njihove izdelave, opozarjajo v ZAPS.

Zbornica je tako po pregledu PGD-dokumentacije za stavbe (vodilne mape in načrti arhitekture) na upravnih enotah Jesenice, Tržič, Radovljica, Kranj, Kamnik, Škofja Loka in Domžale na petih od sedmih naštetih upravnih enot ugotovila sume prodaje žigov pooblaščenih arhitektov projektantom, ki nimajo arhitektov. Podoben trend so že pred tem ugotovili v Pomurju. Pri tem so v ZAPS izpostavili, da kot posojevalci žigov v znatnem deležu nastopajo občinski urbanisti in arhitekti, zaposleni v občinski upravi, kar je z zakonom prepovedano, po ugotovitvah zbornice pa je kakovost takšnih načrtov tudi zelo nizka.