Kordež priznal enajst kaznivih dejanj
V sporazumu o priznanju krivde se je Bine Kordež pogodil za kazen sedem let in mesec dni zapora.
Kranj – Nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je v sporazumu s specializiranim državnim tožilstvom priznal krivdo za enajst kaznivih dejanj in se pogodil za enotno kazen sedem let in mesec dni zapora, v dveh letih pa bo moral poravnati še 23.500 evrov stranske kazni, je pred dnevi poročala Televizija Slovenija. O Kordeževem priznanju smo poročali že konec lanskega leta, sedaj pa je TV Slovenija razkrila tudi več podrobnosti iz sklenjenega sporazuma o priznanju krivde.
Po poročanju TV Slovenija je Kordež priznal zlorabo položaja zaradi preprodaje trgovskega centra Primskovo, s katero je bil Merkur oškodovan za dobrih devet milijonov evrov. Priznal je tudi zlorabo položaja zaradi zastavitve delnic Merkurja v višini sto milijonov evrov, da je z namenom menedžerskega prevzema nakelske družbe pridobil devet bančnih posojil povsem brez zavarovanj. Prav tako je priznal, da je h kaznivemu dejanju napeljeval tudi druge, predvsem bančnike, med drugim tudi nekdanja predsednika uprave Gorenjske banke Gorazda Trčka in Zlatka Kavčiča, ki naj bi omogočila obvodno financiranje Merfina, družbe prevzemnice, preko podjetij Iskratel (20 milijonov evrov), H & R (10 milijonov evrov), Gorenje (8 milijonov), GBD (6 milijonov evrov) ... H kaznivemu dejanju je napeljal tudi nekdanje vodstvo Factor banke Borisa Pesjaka in Cirila Dragonjo, ki sta tik pred prisilno poravnavo Merkurja družbi posodila osem milijonov evrov.
Septembra 2012 je ljubljansko okrožno sodišče zaradi zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin v zadevi Primskovo Kordeža obsodilo na pet let zapora in plačilo 39.504 evrov denarne kazni. V isti zadevi so bili na zaporne in denarne kazni obsojeni tudi nekdanji član Merkurjeve uprave Milan Jelovčan, nekdanja izvršna direktorica za finance Janja Krašovec ter nekdanji direktor družbe Kograd Igem Oto Brglez, koroško gradbeno podjetje, ki je sodelovalo v preprodaji trgovskega centra Primskovo, pa na denarno kazen. Višje sodišče je Kordežu kazen dvignilo na šest let in pet mesecev zapora, Jelovčana pa je oprostilo krivde. Konec oktobra 2014 je vrhovno sodišče v tej zadevi ugodilo Kordeževi zahtevi po varstvu zakonitosti in ga po letu dni prestajanja zaporne kazni spustilo na prostost.