Sklad za jamstvo vlog

Ministrstvo za finance je ob koncu lanskega leta dalo v enomesečno javno obravnavo predlog zakona o sistemu jamstva za vloge, na podlagi katerega naj bi ustanovili sklad za jamstvo vlog. Znesek zajamčene bančne vloge naj bi še naprej znašal sto tisoč evrov.

Kranj – Po sedanjem zakonu o bančništvu za izplačilo zajamčenih vlog pri banki v primeru uvedbe stečajnega postopka jamčijo druge banke s sedežem v Sloveniji, ki so vključene v jamstveno shemo. Vloge pri posamezni banki so zajamčene do zneska sto tisoč evrov, pri tem pa med zajamčene štejejo vloge, ki so nastale na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarni depoziti, potrdila o depozitu oz. blagajniški zapisi. Ko sodišče začne stečajni postopek, se aktivira sistem jamstva za vloge. Banka Slovenije v tem primeru določi banko prevzemnico, ki vlagateljem izplača zajamčene vloge, hkrati pa pozove vse banke, ki so vključene v jamstveno shemo, k vplačilu ustreznih deležev. Če pa banke ne morejo pravočasno zagotoviti denarja, ga začasno založi država.

Redni in izredni prilivi v sklad

Ker veljavna zakonska ureditev ni jasna, prav tako ni jasno določena institucija, ki je odgovorna za jamstvo za vloge, zapleten je tudi postopek izplačil, so se na ministrstvu za finance odločili za pripravo novega zakona, ki bo skladen tudi z direktivo Evropske unije. Za zaščito vlagateljev in ohranitev njihovega zaupanja v bančni sistem je zlasti pomembna ustanovitev sklada za jamstvo vlog, ki naj bi ga kot ločeno premoženje vzpostavila Banka Slovenije. Iz sklada naj bi zagotavljali denar za kritje zajamčenih vlog v primeru stečaja banke ali za financiranje ukrepov reševanja in prisilnega prenehanja bank. V skladu naj bi bilo glede na določbe evropske direktive najmanj 0,8 odstotka vseh zajamčenih vlog pri bankah, denar pa naj bi zagotav­ljale banke z rednimi in izrednimi prilivi. Banke naj bi plačevale v sklad redne letne prispevke, višina prispevka bo odvisna tudi od njenega profila tveganosti. Če razpoložljiva sredstva ne bi zadoščala za celotno plačilo zajamčenih vlog, bo Banka Slovenije lahko naložila bankam plačilo izrednih prispevkov v višini največ pol odstotka zajamčenih vlog pri posamezni banki, v izrednih razmerah pa največ do enega odstotka.

Izplačilo v sedmih delovnih dneh

Znesek zajamčene vloge se v primerjavi s sedanjo ureditvijo ne bo spremenil in bo znašal sto tisoč evrov, zakon pa naj bi določil tudi terjatve vlagateljev, ki se bodo pod določenimi pogoji lahko izplačale v znesku nad sto tisoč evrov. Med takšne sodijo terjatve, ki so posledica nakupa oz. prodaje stanovanjske nepremičnine, izplačila iz naslova socialnega, zdravstvenega in življenjskega zavarovanja, izplačila invalidnine in drugo. Predlagani zakon daje velik poudarek tudi obveščanju vlagateljev, tako naj bi banka morala najmanj enkrat na leto obvestiti vlagatelja o stanju njegove terjatve do banke pa tudi o tem, ali je ta terjatev upravičena do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge.

V primeru, da gre banka v stečaj, naj bi se v skladu z evropsko direktivo zmanjšal tudi čas za izplačilo zajamčenih vlog. Po sedanji ureditvi lahko izplačevanje traja tudi do dvajset delovnih dni od začetka stečajnega postopka, ta rok naj bi ohranili še do konca leta 2018, v letih 2019 in 2020 naj bi bil do petnajst delovnih dni, v obdobju 2021–2023 do deset dni, od 1. januarja 2024 dalje pa sedem delovnih dneh. Vlagatelj bo že v prehodnem obdobju lahko vložil zahtevo za predčasno izplačilo zajamčene vloge za kritje življenjskih stroškov v višini minimalne plače.