V Dražgošah je sonce doma

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / sreda, 6. januar 2016 / 13:30

V Dražgošah so posneli film, s katerim jedrnato, a slikovito predstavljajo bogato zgodovino vasi in zdajšnje razgibano družabno življenje.

Dražgoše – V nedeljo, teden dni pred tradicionalno prireditvijo Po stezah partizanske Jelovice, je bila v Dražgošah premiera dokumentarno-predstavitvenega filma, ki v trinajstih minutah prikaže bogato zgodovino, kulturne in naravne znamenitosti ter lepote in utrip vasi. Po besedah predsednika Kulturno turističnega društva Dražgoše Roka Pintarja se je potreba po takšnem filmu kazala že dlje časa, še posebej ob tradicionalnih januarskih spominskih prireditvah v Dražgošah, a na letošnji bo že drugače, saj bodo film z naslovom Dražgoše – pri nas je sonce doma vsake pol ure predvajali v večnamenski dvorani pod cerkvijo. »Služil bo tudi za organizirane skupine kot popestritev turistične ponudbe, upam, da ne le za Dražgoše, ampak da se bomo povezali tudi s turizmom na Loškem,« je dejal Pintar.

Kot pravi, je ideja o filmu dobila krila ob srečanju z mladim, talentiranim režiserjem Davidom Sipošem, ki je ob sebi zbral izjemno ekipo, s katero so snemali pozno pomladi in v zgodnjem poletju, ko so Dražgoše zaradi zelenja in cvetja najlepše. V samo dveh dneh so posneli štiri intervjuje in vse prizore z igralcema, mladima obiskovalcema, ki na kolesih odkrivata bogastvo vasice na nadmorski višini 700–980 metov. Scenarij za film je sicer napisal Rok Andres.

Dražgoše so bile prvič pisno omenjene že v urbarjih freisinškega gospostva iz 13. stoletja. Novejšo zgodovino je najbolj zaznamovala dražgoška bitka. »Cela vas je naenkrat zagorela, tega ne morem pozabiti,« je v filmu spomine na tragedijo, ki se je zgodila v začetku leta 1942 in v kateri je bilo ubitih 41 domačinov, obujal Franc Kavčič. V spomin na bitko so v vasi pred 40 leti postavili spomenik, o katerem v filmu spregovori Davor Ambrožič, predstavi pa tudi jamo Konasnica, ki se skriva pod površjem Dražgoške gore. Gre za širši javnosti še neznan biser podzemnega sveta, ki je nastal po koncu zadnje ledene dobe. Izdelavo sladkih posebnosti – dražgoških kruhkov – občinstvu približata Alenka Lotrič in Breda Tolar, Miha Jelenc pa postreže z nekaj splošnimi podatki o Dražgošah. Gledalci izvedo tudi, da je bila v novem veku središče vasi cerkev svete Lucije, h kateri je vodila priljubljena božja pot. Cerkev je bila porušena v drugi svetovni vojni, nova, ki je bila sredi 60. let prejšnjega stoletja zgrajena nižje v vasi, pa je bila prva po vojni zgrajena cerkev v Sloveniji. Prikazane so še druge znamenitosti, denimo Tinetov kozolec, ki v sebi nosi vzidano kapelico, in Bičkova skala, od koder se odpre čudovit razgled, film pa bogatijo tudi številni posnetki iz zraka. V vasici s 330 prebivalci se lahko pohvalijo z razgibanim društvenim in družabnim življenjem, ki so ga prav tako ujeli s kamero. Za film so posneli tudi pesem Sveta Lucija, ki jo je napisal Janez Evangelist Krek in priredil Tim Žibrat, izvedel pa domačin Tone Habjan, sicer operni pevec.