Začetek svetega leta
Sveto leto je posebno leto, namenjeno verski prenovi. Simbolizirajo ga odpiranje svetih vrat v za vernike pomembnih cerkvah, romanja in odpustki.
Posebnost svetega leta so odpustki. Katoliška cerkev sicer pozna zakrament svete spovedi ali sprave, pri kateri duhovnik verniku naloži pokoro. Bog nam pri spovedi grehe odpusti, grešno nagnjenje ali navada pa običajno ostane, so o spovedi in odpustkih v Slovenski škofovski konferenci zapisali ob svetem letu usmiljenja. Tega se lahko očistimo na tem svetu s pokoro ali po smrti v vicah na onem svetu. Popolni odpustek pa grešnika popolnoma odveže od te kazni za grehe. Pogoji za popolni odpustek so strogi in vsebujejo obisk svetoletne cerkve ter molitev, obiskovanje pomoči potrebnih ljudi, odpoved raznim razvadam in znatna, tudi finančna podpora verskim in socialnim dejavnostim, revnim otrokom, mladini, starejšim, tujcem in misijonarjem.
Brezje – Papež Frančišek je 11. aprila letos napovedal izredno jubilejno sveto leto usmiljenja, ki je za »Cerkev ugoden čas, da še močneje in učinkoviteje pričuje vernikom«. Sveto leto se je uradno začelo 8. decembra, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, končalo pa se bo 20. novembra letos. Lani začeto sveto leto je tudi spomin na 50. obletnico konca drugega vatikanskega koncila, ki je bil prelomen dogodek verskih in posvetnih razsežnosti. Čeprav je praznovanje svetega leta predvsem duhovne narave, želi Cerkev z običajem odpiranja tako imenovanih »svetih vrat« tudi javno opozoriti na pomen svetega leta. V vsaki škofiji v najbolj pomembnih verskih in romarskih središčih, običajno so to stolne cerkve in romarske cerkve, na začetku svetega leta odpirajo sveta vrata, skozi katera vodi pot k molitvi in odrešenju. Običajno so to zaprta ali le redko odprta cerkvena vrata, ki jih na koncu cerkvenega leta zaprejo ali celo zazidajo. Papež Frančišek je v Rimu za uvod v sveto leto odprl sveta vrata v štirih rimskih bazilikah. V Sloveniji so sveta vrata odprli v stolnih cerkvah slovenskih škofij oziroma nadškofij in v nekaterih romarskih krajih. Zadnja so odprli v petek, 1. januarja 2016, popoldne na Brezjah. To so vrata, ki vodijo iz atrija v baziliko.
Začetek svetih let sega v leto 1300, ko je Katoliško cerkev vodil papež Bonifacij VIII. Gre za nadaljevanje hebrejske tradicije, ko so sveta leta usmiljenja razglašali vsakih 50 let in takrat opuščali celo delo na polju, vračali zaseženo zemljo, sužnjem snemali okove, odpisovali dolgove in odpuščali prestopnikom. Katoliška cerkev oziroma papež v njenem imenu okliče redno sveto leto praviloma vsakih 25 let. Zadnje takšno je bilo leta 2000. Ob posebej pomembnih obletnicah, kot je na primer petdesetletnica končanja vatikanskega koncila oziroma cerkvenega zbora, pa lahko papež objavi izredno sveto leto. Takšnih je bilo doslej 90. Letošnje se je začelo decembra.
Namen svetega leta je krepitev vere in povezanosti vernikov s Cerkvijo, priložnost za odpuščanje grehov in kazni za grehe, delo za spreobrnitev, sprava ali spoved ter prošnja za svetoletne odpustke.