Vremensko prizanesljivo leto
Leto 2015 je bilo z vodami (in poplavami) prizanesljivo leto in brez izrazite suše. Morje se je najbolj segrelo na 30,7 stopinje Celzija, najvišji val je meril 4,1 metra. Na Kredarici je veter pihal s hitrostjo skoraj 220 kilometrov na uro. Potresne opazovalnice so zabeležile preko 2150 potresnih sunkov.
Kranj – V Agenciji RS za okolje so božično-novoletnemu voščilu dodali letošnje najbolj izrazite dogodke na področju voda, vremena in potresov v Sloveniji ter izrazite lastnosti podnebja po svetu.
»Po letu 2014, polnem poplav, ki so povzročile veliko škode, je bilo leto 2015 bolj prizanesljivo. Nekoliko bolj vodnat je bil začetek leta, oktobra pa so nekatere reke prestopile bregove,« ugotavljajo v agenciji in dodajajo, da kljub podpovprečni vodnatosti rek od pomladi do jeseni ter v novembru in decembru letos ni bilo izrazite suše. Poleti so se reke zaradi majhnih pretokov in visokih temperatur zraka močno ogrele, marsikje so bile temperature rek med najvišjimi v dolgoletnih obdobjih. Vode so bile najbolj tople v dneh okoli 20. julija, med najtoplejšimi sta bili tudi Sava Bohinjka in Blejsko jezero, kjer je temperatura vode presegla 25 stopinj Celzija. Poletje je bilo ugodno za kopanje v rekah, jezerih in v morju. Najbolj se je morje segrelo 22. julija, takrat so izmerili temperaturo 30,7 stopinje Celzija, ki je bila le za nekaj desetink stopinje nižja od doslej rekordno visoke temperature 31,1 stopinje, ki so jo izmerili na mareografski postaji Koper. Najvišji morski val je meril 4,1 metra, opozorilna višina morja – tri metre – je bila presežena šestkrat, najbolj konec januarja, ko je morje doseglo višino 3,19 metra. Najvišja temperatura zraka – plus 38,3 stopinje Celzija – je bila izmerjena v Slapu pri Vipavi, najnižja – minus 22,4 stopinje – na Iskrbi pri Kočevju, največ hladnih dni – 205 – z najnižjo dnevno temperaturo pod ničlo pa je bilo na Kredarici. Veter je letos najmočneje, s hitrostjo 219,6 kilometra na uro, pihal 10. januarja na Kredarici, najmočnejši naliv pa je bil 23. junija v Kneških Ravnah, kjer je v eni uri padlo 68 milimetrov padavin.
Potresne opazovalnice so letos do vključno 20. decembra zabeležile preko 2150 potresnih sunkov z žariščem v Sloveniji oz. v njeni bližini, od teh so jih prebivalci Slovenije čutili vsaj 107. Najmočnejši potres je bil 1. novembra v bližini Sinjega Vrha na Gorjancih. Potres ni zahteval človeških žrtev, je pa povzročil strah in škodo na objektih. Čutili so ga prebivalci celotne Slovenije, zahodne Hrvaške, Istre, Trsta, Vidma in Gradca.