Deset let tretjih Snovanj

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sreda, 23. december 2015 / 11:35

Prav čudno je, kako včasih tudi tisti, ki smo nekomu ali nečemu najbližji, ne opazimo, da je dosegel svoj prvi okrogli »jubilej«. Tako so ob Prešernovem dnevu 2015 sedanja Snovanja neopazno dočakala svojo deseto obletnico ...

Snovanja namreč izhajajo že v tretje. Tako sem ob Prešernovem dnevu 2005, ko je izšla prva številka (z datumom 4. 2. 2005), v uvodniku z naslovom V tretje gre rado zapisal, kar sledi. »Snovanja, priloga Gorenjskega glasa za kulturo, so bila doslej zasnovana že dvakrat, obakrat ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku. Prva Snovanja so prvič izšla 4. februarja 1967, druga 10. februarja 1989. Prva so izhajala do 1979, druga do 2000. Najprej so izhajala dvomesečno, pozneje mesečno. Ob prvi desetletki je izšel bibliografski pregled za obdobje 1967–1977. Lea Mencinger, ki je urejala celotno drugo rundo te priloge, je pripravila pregled njene vsebine za obdobje 1989–1997, ob 50-letnici GG, v jubilejni številki, ki je izšla 10. oktobra 1997. Kdor je prilogo shranjeval, ima danes pri roki veliko bogastvo, enkraten pregled gorenjskega in dela slovenskega kulturnega utripa v navedenih letih oziroma v zadnjih treh desetletjih minulega stoletja.«

Pobudnica tretjih Snovanj je bila naša direktorica in odgovorna urednica. Zgodilo se je takole: »GG je ob koncu minulega leta /2004/ dobil novo oblikovno podobo, v njej novo vsebinsko zasnovo in z njo vsak petek prilogo Razgledi. Odgovorna urednica Marija Volčjak je hkrati predlagala, da bi Razgledi enkrat mesečno spet izhajali pod imenom Snovanja in bili v celoti namenjeni besednemu in slikovnemu beleženju kulturnega in umetniškega dogajanja na Gorenjskem. Spodobi se, da Snovanja tudi v tretje prvič izidejo ob Prešernovem prazniku.« Tako se je začelo in tako smo tudi v tretje nasnovali za celo desetletje Snovanj.

»Tretja Snovanja so za­snovana tako, da zajemajo iz vseh tradicionalnih umetniških oziroma kulturnih področij: literature, likovnosti, gledališča, glasbe, varstva naravne in kulturne dediščine … Novinarski in publicistični žanri, ki se v njih objavljajo, so: intervju, uvodnik, esej, komentar, ocena oz. kritika … Za povrh pa še izbrani odlomki iz literarnih delavnic gorenjskih ustvarjalcev, pesnikov, prozaistov, dramatikov in esejistov. Umetniško produkcijo, ki ni besedne narave, spremljajo s sliko in oceno oziroma kritiko izbranih del. V vsaki številki bi slikovno predstavili vsaj katero od naslednjih produkcij: fotografsko, slikarsko in kiparsko, arhitekturno, odrsko, koncertno …«

Kaj se je od gornje zasnove dejansko uresničilo? Zdaj imate v rokah že 93. številko tretje runde Snovanj in vse skupaj tvorijo kar velik opus. Jih je kdo shranil? Sam sem jih seveda shranjeval, a v trenutku, ko pišem ta uvodnik, ugotovim, da jih nimam pri roki. Nekaj jih je tu, nekaj tam. Kje? Odločim se, da jih med prazniki, ko bo morda kaj več časa, vse poiščem, lepo zložim in izpostavim na vidnem mestu. Sicer pa so vsi članki shranjeni na mojem računalniku in na zunanjem disku, nekatere novejše številke imam tudi v obliki PDF-datotek. Veliko tega imam seveda tudi v glavi. Ob desetletnici bi se spodobilo vse skupaj povzeti tudi v številkah – koliko strani, avtorjev ipd. A zdajle žal ni časa, tudi to naredim pozneje.

Nekaj dejstev pa lahko natresem kar tako, iz glave. Snovanja so prvih šest let izhajala zelo redno, mesečno in na osmih straneh. Potem so prišla krizna leta, ko se je zmanjšal obseg oglasov in je bilo treba varčevati tudi pri Snovanjih. Od takrat so izhajala občasno, a vsako leto vsaj nekaj številk. Osnovni obseg je bil osem strani, izšle so tudi tri trojne številke. Trojna in zelo odmevna so bila Snovanja 71–73, izšla 11. 10. 2011, na 24 straneh, v celoti smo jih posvetili pisatelju Ivanu Tavčarju ob 160. obletnici njegovega rojstva. Večina številk je bila urejenih po načelu »za vsakogar nekaj« in v različnih novinarskih in književnih žanrih. Priznati pa je treba, da so novinarski prevladali nad književnimi in kritiškimi; največ je bilo člankov Glasovih hišnih avtorjev, razmeroma malo gostujočih piscev in drugih avtorjev. Najbolj pogosta avtorja člankov poleg podpisanega kot urednika sta bila kolega Igor Kavčič in Jasna Paladin in še vrsta drugih, a z manj prispevki. Od zunanjih sodelavcev izpostavim literarnega zgodovinarja dr. Mirana Hladnika, umetnostnega zgodovinarja ddr. Damirja Globočnika … V zadnjih letih je izšlo (kot rečeno) manj številk, zato pa so bile nekatere tematske, večino med njimi sem tudi spisal sam. Naj te tematske sklope kar naštejem: Tavčarja sem že omenil, književna so bila tudi Prešernova Snovanja, dvakrat, Finžgarjeva, ob 50. obletnici smrti, muzejska, o bolnici Franji, latinskoameriška, fotografska, ob stoletnici začetka prve svetovne vojne in 70. obletnice konca druge … itd.

Kaj si lahko ob deseti obletnici in pred novim letom 2016 snovalci Snovanj GG zaželimo? Da bi še izhajala, vsaj tako kot doslej, mogoče tudi bolj redoljubno. Skrita želja vsakega urednika Snovanj je gotovo ta, da bi bila Gorenjskemu glasu priložena kot samostojni snopič, morda celo v revijalni obliki. In da bi nekoč prerasla v gorenjsko književno in kulturno-umetniško revijo. V kakšnih boljših časih, če ti sploh še kdaj pridejo. Za zdaj pa je važno predvsem, da obstanejo, da se še naprej snujejo. Snovi za Snovanja pač ne zmanjka.