Knjižnica, prostor za ljudi

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Škofja Loka / sobota, 19. december 2015 / 09:45

Ob visokem jubileju, sedemdesetletnici delovanja Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, so v Sokolskem domu spregovorili o pomenu in nadaljnjem razvoju loške knjižnice.

Škofja Loka – Uvodoma je o delovanju knjižnice spregovoril njen direktor Matjaž Eržen. Ta je začela delovati na predvečer praznika Prešernovega rojstva, 2. decembra 1945, in sicer dobesedno na pogorišču dveh predvojnih knjižnic, z zalogo 689 knjig. Knjižnica je sprva delovala na Mestnem trgu, tudi v Sokolskem domu, nato se je preselila v novozgrajeni Dom borcev, leta 1978 pa v sedanje prostore na Šolski ulici. Sedem desetletij obstoja in dela predstavlja pravi kalejdoskop sprememb, tako prostorskih kot vsebinskih. “Skozi vse obdobje knjižnico spremljata dve glavni težnji: zadovoljiti potrebe obiskovalcev in uporabnikov po gradivu in zagotovitvi ustreznega prostora za druženje članov lokalne skupnosti. Pomeni pa tudi nenehno rast obiska, izposoje, organiziranja prireditev – v mreži vseh enot se jih letno zvrsti več kot petsto – in s tem bogatitve okolja, v katerem knjižnica deluje. Naš glavni cilj pa je vzpostaviti pomen sodobne knjižnice v funkciji prostora za ljudi,” je dejal Eržen.

Prav pogled v prihodnost, naravnan na tovrstno funkcijo sodobne knjižnice, pa je bil tudi rdeča nit pogovora okrogle mize, ki jo je povezovala Monika Tavčar, na njej pa so sodelovali župan Miha Ješe, predstavnik arhitekturnega biroja Ravnikar - Potokar Primož Žitnik in direktor Mestne knjižnice Kranj Viljem Leban. Ta je kot primer dobre prakse predstavil projekt Mestna knjižnica Kranj – dnevna soba mesta. “Sodobno kranjsko knjižnico smo odprli pred štirimi leti, v tem času pa se je povsem povezala z mestnim središčem in postala odprt prostor za vse,” je dejal Leban, ki je ustvarjalcem nove sodobne knjižnice v Škofji Loki svetoval, naj pri gradnji brezkompromisno sledijo najboljši možni različici. Za novo lokacijo Knjižnice Ivana Tavčarja so namreč narejeni trije idejni predlogi: zgradba Name, nekdanja vojašnica ter lokacija na tržnici. Načrt preureditve Name je predstavil Primož Žitnik: ta lokacija je po njegovih besedah najbolj optimalna, tako zaradi lege kakor tudi zaradi njene konstrukcijske zasnove. Župan Miha Ješe je s finančnega vidika stroške investicije nove knjižnice ocenil na okoli šest milijonov evrov, kar predstavlja tri letne občinske proračune, namenjene investicijam. Sogovorniki so srečanje sklenili z ugotovitvijo o pomembnosti dejstva, da knjižnica ostane živ organizem, ki zadovoljuje potrebe njenih uporabnikov.