Za tradicionalne družine se ne bo nič spremenilo

Združena levica (ZL) je v parlamentarni postopek vložila spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. O razlogih za spremembo in o referendumu, na katerem bomo v nedeljo odločali o zakonski noveli, smo se pogovarjali z vodjem ZL Luko Mescem.

K besedi smo vas povabili kot predlagatelja sprememb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakaj ste vložili zakon v postopek?

»Pri vlaganju smo izhajali iz svoje osnovne programske postavke, da se bomo v ZL borili proti vsem oblikam neenakopravnosti, podrejanja, izkoriščanja. Pri zadevi, ki jo odpira referendumsko vprašanje, najdemo očitne sistemske neenakopravnosti na več kot 70 zakonskih področjih v Sloveniji. Kot rešitev smo predlagali zelo enostavno spremembo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Izmed 200 členov smo spremenili zgolj štiri alineje, da bi nepravičnost odpravile. Enostavno, tam, kjer zakon pravi, da je zakonska zveza zveza moškega in ženske, smo to spremenili v zvezo »dveh oseb«. To je edina sprememba v zakonu. Ohranja vse dolžnosti obstoječih in prihodnjih zakoncev, ki so v veljavi že sedaj, z njo pa dosežemo, da bo manjšina, ki so ji zdaj pravice odrekane, pridobila in obenem ne bo nihče nič izgubil. Za tradicionalne družine ostaja vse enako. Mati ostaja mati, oče oče, otroci otroci. Sistem posvojitev ostaja tak, kot je bil doslej. Ne gre za nič drugega kot za to, da manjšina v Sloveniji pridobi enake pravice, kot jih uživamo drugi, tiste, ki nam po civilizacijskih standardih pripadajo vsem.«

Ustavno sodišče je o zakonski noveli dopustilo referendum, ki mu vi nasprotujete. Zakaj?

»Na tem referendumu bo večina odločala o pravicah manjšine. To se ne bi smelo zgoditi. Ko so nasprotniki zakonske spremembe na ustavnem sodišču zahtevali referendum, smo v državnem zboru spisali ugovor, v katerem smo pojasnili dejstvo, da s stališča človekovih pravic večina ne more in ne sme odločati o pravicah manjšin. Ker pa mora biti uveljavljanje človekovih pravic vedno cilj, se je treba udeležiti referenduma in glasovati za izenačenje pravic.«

Pobudniki referenduma zagovarjajo prepričanje, da je edina naravna družina skupnost očeta, matere in otrok. Kaj menite o tem?

»Tradicionalne zakonske skupnosti po sprejetju zakona ostajajo takšne, kot so. Med nami pa živi veliko različnih družin. Še pred nekaj desetletji je bilo očitno tudi zaničevanje denimo enostarševskih družin ali družin z ločenima staršema. Kot družba smo v neki točki ta predsodek presegli, je pa bilo do takrat zaradi prevladujočih, tudi institucionalnih predsodkov življenje otrok in staršev v teh družinah težje.

Ključno pri presojanju o vzgoji in starševstvu ni, kakšnega spola, vere ali rase je starš, ampak da otrok v družinskem okolju dobi tisto, kar potrebuje za svoj razvoj, za odraščanje v odgovorno in zrelo osebo. Potrebuje odgovorne skrbnike, potrebuje ljubezen, potrebuje sočutje in potrebuje stimulativno družinsko okolje. Pomembno je, da starši opravljajo to svojo funkcijo. Pri tem se velja opirati na sociološke, psihološke in druge družboslovne raziskave, ki so bile opravljene v zadnjih desetletjih. Vse so imele zelo jasen zaključek: noben model družine ni idealen. Idealne so družine, v katerih skrbniki ali starši otroku ponujajo, kar potrebuje.«

Pobudniki referenduma trdijo, da gre za referendum o posvojitvah, vi trdite, da ne ...

»Absolutno ne, sprememba zakona je zelo jasna in se nanaša na zakonsko zvezo. Sistema posvojitev na noben način ne spreminjamo. Ta ostaja enak, kakršen velja od leta 1976. Glede na to, da se veliko govori o posvojitvah v referendumski kampanji, pa je vseeno treba stvari malo razložiti. V Sloveniji imamo sistem posvojitev, ki predvideva, da v žalostnem primeru, ko otrok izgubi oba starša, socialne službe najprej poskušajo otroku najti skrbnike v njegovem domačem okolju. Skrbništvo se v prvi vrsti išče pri starih starših, tetah, stricih, odraslih bratih ali sestrah in išče se način, kako otroka zadržati v domačem okolju, v okrilju njegove širše družine. Šele če tega ni mogoče zagotoviti, se iščejo druge rešitve: posvojitev itn. Zaradi takšnega sistema je takih posvojitev v Sloveniji izredno malo, le okoli 10 na leto, in enako bo ostalo tudi v prihodnje. Strahovi so zato odveč.«

Kakšna se vam zdi referendumska kampanja?

»V okviru kampanje Čas je ZA poskušamo z argumenti trezno in razumno razložiti, kakšna je sprememba, in razbliniti strahove. V zakonu ne spreminjamo ničesar drugega, kot da manjšina pridobi pravice, ki jih uživamo vsi ostali in ki bi jim morale že pripadati. Z novelo zakona bo recimo dobila možnost, da če eden od partnerjev zboli, da drugi lahko vzame bolniški dopust, imela bo možnost poroke itn., skratka pravice, ki jih drugi uživamo, tej manjšini pa so bile doslej po krivici odrekane. Vse ostalo ostaja enako, za vse obstoječe družine v Sloveniji se s tem zakonom ne bo spremenilo popolnoma nič.«

Kaj ob dejstvu, da za referendum velja 20-odstotni kvorum, svetujete svojim somišljenikom? Je usoda zakonskih sprememb enaka v vsakem primeru, ali se referenduma udeležijo ali ne?

»V imenu Združene levice in kampanje Čas je ZA pozivam ljudi, da se referenduma udeležijo in glasujejo za. V javnosti se pojavlja napačno branje referendumskega kvoruma, ki zagovornike enakopravnosti prepričuje, da je neudeležba na referendumu isto kot glas za. To ne drži, saj kvorum, ki ga imamo na referendumu, ni udeležbeni, ampak zavrnitveni. To pomeni, da referendum ne postane veljaven takrat, ko se ga 20 odstotkov volilnih upravičencev udeleži, ampak šele takrat, ko 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, se pravi 343 tisoč, pride in glasuje proti. Šele, ko 343 tisoč ljudi glasuje proti, se odpre možnost, da zakon pade. Zato je nujno, da v tem primeru pokažemo, da smo zagovorniki enakopravnosti, odprtosti in tolerance v večini. Referendum bo preizkušnja za omenjene vrednote. Zato pozivam znova vse ljudi, naj pridejo in glasujejo za, kajti vsak glas šteje.«