
Borštnikova nagrajenka v Borštnikovi rojstni hiši
Prejšnji četrtek smo na Glasovi preji gostili gledališko igralko Ljerko Belak, dobitnico letošnjega Borštnikovega prstana. V zanimivem pogovoru jo je predstavila Alenka Bole Vrabec.
Cerklje – Osrednja soba v rojstni hiši Ignacija Borštnika, po katerem se najvišja nagrada za življenjsko delo na področju igralstva imenuje, zagotovo še nikoli ni bila tako polna kot minuli četrtek zvečer. Gorenjski glas je v sodelovanju s pokroviteljem večera, družino Novak, na 121. Glasovi preji gostil letošnjo, petdeseto po vrsti, prejemnico Borštnikovega prstana, znano slovensko gledališko igralko Ljerko Belak. Če je prvo polovico večera ustvarilo prijetno vzdušje v polni hiši, sta drugi del večera v pogovoru napolnili sogovornici in publika sama. Z Ljerko Belak se je pogovarjala stanovska kolegica, upokojena dramska igralka in književna prevajalka, Alenka Bole Vrabec, obe skupaj pa sta v pogovor vedno znova vključevali tudi poslušalce, med njimi Ljerkinega partnerja Bogomirja Verasa in igralsko kolegico Ivanko Mežan.
Začeli sta z občutki, ki jih na odru s pravkar nadetim prstanom doživlja dobitnik, ko si lahko tudi malo važen, kot pravi Belakova, ter nadaljevali z njeno igralsko potjo od prvih korakov prek študentskih let na akademiji, uspešnega poklicnega obdobja v celjskem gledališču do delovanja v Mestnem gledališču Ljubljanskem, od koder se je pred leti tudi upokojila. A ne povsem, saj vodi kontaktne radijske oddaje, sinhronizira risanke in je še vedno dejavna v gledališki produkciji. Ljerka je čudovita sogovornica, ki nam je brez dlake na jeziku povedala tudi kakšno iz igralskega zaodrja, o igralkah in igralcih, režiserjih in sopotnikih gledališča. Izdala nam je nekaj igralskih »fint«, izvedeli pa smo tudi, kdo so bili njeni odrski ljubimci. Govora je bilo tudi o pravih moških, čudovitih upokojenskih letih in dobri volji, s katero je najlažje premagovati stres.