Kam gremo?

Obisk Toma Križnarja na naši šoli mi še vedno odzvanja v glavi. Po obisku sta z ženo postavila še razstavo, za ljudi v Nubskih gorah smo zbrali nekaj denarja. Z dijaki si ogledujemo slike in se ob tem pogovarjamo. Kaj mladostniki opazijo? Pri nas preobilje hrane, tam brskajo za zrno prosa v pesku. Veliko časa zapravimo pred omarami, ko premišljujemo, kaj bomo oblekli. Vlada v Južnem Sudanu je ljudem ukazala, naj bodo oblečeni. Ker je obleka zadnja skrb, na katero mislijo, danes izgledajo kot ptičja strašila. Voda v kopalnicah pri nas teče v potokih, tam se lahko umivajo pol leta. V deževni dobi se kopljejo v tolmunih, ko je suša, se pač ne umivajo. Pred orožjem se branijo, pogosto se skrijejo v kakšne dupline ali luknje. V »razvitem svetu« ga razkazujemo v tehnoloških parkih, na paradah, v muzejih. Njih ubija, nas brani. Še pred štiridesetimi leti so lahko plesali svoje plese, danes so njihovi obrazi mrki. Orožje, naglavne rute, bombniki so njihovim obrazom odvzeli svobodo, svetlobo … In poslednji don kihot, kot je Tomo, se z vso svetovno srenjo trudi, da bi jim pustili živeti. Po njihovo. Za to prejema nagrade, ljudi ozavešča, čeprav sam pravi, da se počuti povsem neuspešnega. Vedno bolj globalizacija deluje, težko se ji upiramo, pravzaprav se ji ne moremo. V Parizu so se vse države sveta odločile, da bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov. V prenesenem pomenu so se odločili, da bi vsi imeli malo manj luksuza, se več vozili z javnim prevozom, s kolesom ali celo peš maširali od vrat do vrat. Nube bi radi živeli tako, kot so njihovi predniki, mi bi radi uživali pridobitve znanosti. Nube se ne sprašujejo, kakšna je njihova družbena vloga, spol, kaj je delo mame in kaj očeta. Človeštvo je prešlo že več civilizacij, le redke so izumrle zaradi naravnih katastrof. Gospodarske krize, ki so bile posledice moralnih, so vsako še tako cvetočo parabolo kulture obrnile v svojo spodnjo linijo. Ko imamo vse, kar si zaželimo, osvajamo vesolje in kupujemo potomstvo, izbiramo starše, izbiramo moškega ali žensko, menjamo svoj spol, se bo morda mati zemlja obrnila k nam in nam sporočila, spoštuj moje zakone. Dala sem ti um, uporabljaj ga vsem v dobro, meni in tebi, naravi in ljudem. In tedaj bomo odšli. Propadli bomo in za to smo se odločili sami. Ni treba biti znanstvenik ali prerok, da prihodnost čutiš s tesnobo. Kam gremo, kaj se nam obeta? Propadli bomo. Vendar ni rečeno, da iz ruševin ne bo nastalo nekaj novega, boljšega, kot je bilo to sedaj. Ko je Rim propadel, so se v poznoantični dobi ljudje umaknili v višje ležeča naselja in tam živeli naprej. V lastnih, zaokroženih gospodarstvih, ki so bila samooskrbna. Malo bolj po starem. Obstali so oni v hribih, ki so bili malo bolj zaostali, po »starem«. Tudi Nube so. Tam nihče nikogar ne uči ali sprašuje, kdo je moški in kdo ženska. Danes se je nekdo izgubil. Zdrava pamet … Ne vem, kam smo jo spodili.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 18. maj 2016 / 13:05

Počitniško delo

Bližajo se počitnice in mladi bi radi zaslužili kakšen evro, dobili izkušnje, uporabili svoje znanje. Mnogi so prepričani, da se dela ne da dobiti brez vez in poznanstev, da je že vse vnaprej dogov...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / četrtek, 27. december 2018 / 18:37

Nov cestni odsek v Bodoveljski grapi

Bodovlje – »V prvih dneh decembra smo predali namenu 1100 metrov dolg odsek asfaltirane ceste križišče Jamnik–križišče Kartelj v Bodoveljski grapi. Ta odsek je bil od poplave 2014 v zelo slabem sta...

Kultura / četrtek, 27. december 2018 / 18:36

Vse velikosti malega formata

Mala galerija Kranj se te dni šibi od raznolikosti likovnih slogov, a dela, ki so na ogled, imajo vendarle nekaj skupnega – Mali format.

Rekreacija / četrtek, 27. december 2018 / 18:36

Zapostavljen razglednik

Creta dal Cronz / Cronc (1664 n. m.) – Dve imeni. Italijansko in furlansko. Na zemljevidih je prvo, na smerokazih drugo. Skromen, razgleden vrh, pogosto zapostavljen, skoraj neviden.

Rekreacija / četrtek, 27. december 2018 / 18:33

Kolesarijo že petdeset let

Kolesarski klub Bled letos beleži petdeset let delovanja. Na slovesnosti ob visokem jubileju so podelili številna priznanja.

Škofja Loka / četrtek, 27. december 2018 / 16:03

Redno prebirajo Loški glas in Loške novice

V kapeli Puštalskega gradu se je na treh koncertih odvil prvi festival komorne glasbe.