Gradnja daljnovoda na območju Železnikov / Foto: Andrej Tarfila (arhiv)

Daljnovod poskusno obratuje

Novi 110-kilovoltni distribucijski daljnovod med Železniki in Bohinjem, največja energetska investicija Elektra Gorenjska v zadnjem desetletju, že poskusno obratuje.

Železniki, Bohinj – V decembru se je končala gradnja 110-kilovoltne distribucijske daljnovodne povezave med Železniki in Bohinjem, ki je od četrtka tudi že pod napetostjo in v poskusnem obratovanju, so sporočili iz Elektra Gorenjska, kjer poudarjajo, da bo nov 19-kilometrski daljnovod energetsko povezal Gorenjsko, predvsem pa omogočil nadaljnji gospodarski in turistični razvoj Selške in Bohinjske doline. Največjo energetsko investicijo zadnjega desetletja so končali skladno s predvidenimi načrti in znotraj finančnih okvirjev, torej v višini 13,5 milijona evrov, so pojasnili v elektrodistribucijskem podjetju.

Iz Elektra Gorenjska so sporočili, da bodo s končano investicijo še dodatno poskrbeli, da bo Gorenjska ne glede na vremenske vplive zanesljivo in kakovostno oskrbovana z električno energijo, kar bo omogočilo nadaljnji gospodarski razvoj regije in zadovoljstvo uporabnikov. Z izgradnjo daljnovoda se pričakuje tudi nadaljnji gospodarski in turistični razvoj Selške in Bohinjske doline, saj se bodo odprle možnosti za izgradnjo novih gospodarskih objektov, poleg tega pa bo tudi občinama Železniki in Bohinj zagotovljena trajna in stabilna oskrba z električno energijo. »To je še posebej pomembno za industrijo, saj je neprekinjena dobava električne energije ključna za nemoteno in brezhibno poslovanje gospodarskih družb. Izpad dobave je namreč z vidika ohranjanja konkurenčnosti težko nadomestiti, okvarijo se lahko tudi naprave,« je sporočila Renata Križnar, vodja službe za korporativno komuniciranje v Elektru Gorenjska.

Daljnovod so začeli graditi po pridobitvi gradbenega dovoljenja v avgustu 2013. V Elektru Gorenjska so za Gorenjski glas že pred časom pojasnjevali, da so bile vse faze gradnje daljnovodne povezave zelo zahtevne, saj imajo z vidika umeščanja elektroenergetskih prostorov v okolje zelo posebne specifike. Daleč najbolj zahtevna je bila po njihovem postavitev 115 jeklenih stebrov na 19-kilometrski trasi daljnovoda, saj gre za zelo razgiban in ponekod težko dostopen teren med Železniki in Bohinjem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 19. november 2010 / 07:00

Drugačni od drugih

Tržiška vokalna skupina Carniolica se je v dveh letih delovanja prebila na državno raven vokalne glasbe.

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / ponedeljek, 18. december 2017 / 17:12

Potrdili proračun za prihodnje leto

Kranjskogorski občinski svet je v sredo potrdil proračun občine za prihodnje leto. Svetniki so se na zadnji letošnji seji zbrali v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Zanimivosti / ponedeljek, 18. december 2017 / 17:10

Druga plat idile

Pravljična zimska idila ima tudi svojo drugo, vse prej kot idilično plat: zasnežene ceste v dolini Kokre proti Jezerskem so v kombinaciji z vetrolomom popolnoma ohromile promet, vključno s signaliz...

Razvedrilo / ponedeljek, 18. december 2017 / 17:09

Novoletni ples

Rotary klubi (RC) Kranj, Bled, Zg. Brnik, Tržič Naklo, Škofja Loka in Medvode ter podmladki klubov, Rotaract (RAC) kluba Kranj in Tržič Naklo in Interact (IAC) Carnium ob koncu leta priredijo gala ple...

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. december 2017 / 11:30

Družini prijazna podjetja

Kranj – Inštitut Ekvilib in Mreža za družbeno odgovornost sta v sodelovanju s partnerskimi organizacijami pripravila v Ljubljani prve Dneve družbene odgovornosti. Prvi dan je potekal družbeno odgov...

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. december 2017 / 11:25

Cena mleka pod evropskim povprečjem

Rejce črno-belega goveda, ki se večinoma preživljajo s prirejo mleka, je na občnem zboru svojega društva zanimalo tudi, zakaj je odkupna cena mleka v Sloveniji pod evropskim povprečjem.